Tudi poleti mora biti telo v ravnovesju

Dobro počutje | jul. '21

V poletni vročini ravnamo nekako nagonsko, s pripeke se umaknemo v senco in pijemo vodo, s čimer skušamo zadržati stabilno stanje organizma, kar označujemo z besedo homeostaza, ki je grškega izvora. Vendar moramo vodo piti postopoma. S pretiranim pitjem velikih količin vode naenkrat lahko začnemo iz telesa izpirati vodotopne vitamine in minerale. In tako spet porušimo razmerje. Že če manjka en sam mineral, procesi v telesu ne morejo pravilno potekati in se slabo počutimo.

Na primer, če nam pade koncentracija kalcijevih ionov, začnejo celice propadati. Sprva si telo skuša pomagati tako, da iz kosti črpa kalcij. Telo bo lahko uporabilo kalcij samo takrat, ko bodo zraven tudi cink, magnezij, kalij, mangan, fosfor, žveplo, fluor in silicij. Če pa hočemo obvladati stres, ki ga povzroča tudi vročina, ne bo dovolj samo magnezij, ampak tudi fosfor, kalcij, mangan in kalij. Minerali so namreč med seboj povezani, zato drug brez drugega ne morejo učinkovati. 

Čisto brez maščob ne gre

Kalcij je povezan tudi s pravilnim delovanjem želodčne kisline. Če je ni dovolj ali je slaba, telo ne more dobiti kalcija iz hrane, da bi ga lahko uporabilo. Zdrav želodec ni samo pogoj za dobro prebavo beljakovin, marveč za celotno zdravje telesa. Podobno velja na primer za razmerje med natrijem in kalijem, ki je pomembno za našo energijo, pravilno delovanje srca in krvnožilnega sistema, krvni tlak in podobno.

Minerali so v medsebojni povezavi še z vitamini. Tako je na primer kalcij v vzročni povezavi z vitamini B12 ter A, C in D. Zdaj pa smo v zagati. Vitamin D dobimo na soncu, a na sonce ne smemo, saj nas ogroža, ali pa smo se tako dobro zaščitili, da smo preprečili nastanek vitamina D. Kako se do njega sploh lahko dokopljemo? Z uživanjem maščob, kajti vitamin D je topen v maščobah. Seveda maščob poleti ne potrebujemo toliko kot pozimi, a vendarle jih. Za izdelavo nevrotransmitorjev, prenašalcev dobrega počutja, potrebujemo še aminokisline kot osnovne gradnike beljakovin.

Seveda pa je treba hrano prilagoditi zunanjim razmeram. Zato sredi poletja ne bomo uživali energijsko bogate hrane, čeprav mora biti ta tudi beljakovinska, le nekoliko manj mastna in z ogljikovimi hidrati. Treba je veliko piti, vendar v majhnih, a pogostih požirkih, na primer po en kozarec vode nekajkrat na uro. Vodo lahko obogatimo tudi z minerali in vitamini, če vanjo stisnemo pomarančo, limono. Pitje sladkih gaziranih pijač in tudi pijač brez kalorij z umetnimi sladili ni primerno, lahko celo škoduje. Pijmo rajši napitke, ki si jih sami pripravimo tako, da vodi ali pinjencu, sirotki, kefirju dodamo sezonsko zelenjavo ali/in sadje. V mešalniku na primer zmešamo špinačo, korenje, paradižnik, dodamo bazilikin sirup ter kislo smetano ali pinjenec; zmešamo jagode, sirotko in meto oziroma sezonskemu jagodičevju dodamo tekoči jogurt, limono, meliso in med.

 Jedi za poletno vročino

Zeliščna skuta: 200 gramov slane albuminske skute zmešamo s pol kisle smetane, dodamo dva naribana korenčka, nasekljano čebulo, peteršilj, baziliko, poper in namažemo na ajdov kruh. Okrasimo s solato, motovilcem ali rdečim radičem.

Sendvič z rukolo: Zvrhano pest rukole in dve redkvici drobno sesekljamo, dodamo dve žlici kisle smetane, rahlo posolimo, popopramo (z mešanico različnih poprov), premešamo in namažemo na kos polnozrnatega kruha, obložimo s pršutom ali jajcem, celimi lističi rukole in jabolčnimi rezinami.

Krompirjeva frtalja: Surov krompir naribamo, vmešamo jajca in malo moke, sesekljano zeleno in belo čebulo, sol, poper. Segrejemo ponev in vanjo vlijemo zmes do okrog pol centimetra visoko. Pokrijemo in pečemo pri zmerni temperaturi. Ko zakrkne, obrnemo in pečemo še po drugi strani do lepe zlatorumene barve. Ob koncu potresemo s sirom in počakamo, da se razleze; ponudimo s solato.

Pomaka za vroče dni: Zmešamo jogurt, skuto ali ovčji sir, drobnjak, limonov sok, poper, sol, oljčno olje, česen in kislo smetano in ponudimo ob mesu z žara in solatah.

Bogata zelenjavna juha: Na oljčnem olju narahlo prepražimo čebulo, dodamo krompir, grah in korenje, zalijemo z vodo in kuhamo, dokler ni krompir napol kuhan, dodamo še bučke, koruzo, zeleno in rumeno papriko, cvetačo, por ter kuhamo, dokler se krompir ne razpusti in zgosti juho. Solimo in popramo po želji. Na koncu potresemo z drobnjakom, peteršiljem ali parmezanom.

Puranovi ocvrtki z nasekljanimi oreški: Puranje zrezke pripravimo po »pariško« s koruzno moko in ocvremo. Še vroče potresemo z mandlji, pinjolami, pistacijami in arašidi. Kot prilogo postrežemo paradižnik, rumeno papriko ali špinačo v solati.

Palačinke z lososom in špinačo: Spečemo palačinke, najbolje iz ajdove moke. Nadev pripravimo iz kuhane sesekljane špinače, kajmaka (ali skute) in začimb po želji. Na palačinko najprej položimo rezino prekajenega lososa, nanj pa nadev. Zavijemo in postrežemo. Lahko tudi rahlo popečemo, da se kajmak razpusti.

Namaz za poletne dni: V mešalniku zmešamo pečeno papriko različnih vrst, kuhano čičeriko in koruzo, nakaljeno žitno zrnje iz konzerve in česen, dodamo limonov sok in oljčno olje, sol, poper in začimbe (bazilika, rožmarin).

Palačinke z rmanom: V testo za palačinke vmešamo sesekljane mlade rmanove listke, majaron, po želji tudi sol in poper po okusu. Ocvremo in palačinke premažemo z mešanico skute in kisle smetane ali s kajmakom. Kraška različica: masi dodamo na zelo drobne kocke narezano kraško panceto ali pršut, kislo smetano, drobnjak, sol in poper. Po želji dodamo še nastrgan hren.

 Zelena v solati s krompirjem, poprom in rdečo papriko: Skuhamo krompir in ga razrežemo, sesekljamo liste zelene, nastrgamo korenček, čebulo narežemo na kolute, različne vrste paprike pa na kocke, potresemo z raznobarvnim poprom, dodamo majonezo, jogurt, gorčico, limonov sok in zabelimo z oljem oljne ogrščice.

Paradižnikova solata z baziliko in sirom: Paradižnik narežemo na rezine oziroma kolesca, podobno tudi mocarelo, mladi kozji sir ali drug sir. Na večji krožnik izmenično nalagamo rezine paradižnika, sira in lističe bazilike. Posolimo in popramo ter pokapamo z oljčnim oljem in balzamičnim kisom. Po želji lahko solati dodamo kapre, oljke in podobno.

Palačinke z meliso: Pripravimo testo kakor za navadne palačinke, najbolje zamešane s sirotko. Sesekljano svežo meliso vmešamo v testo. Spečemo in premažemo z marmelado.

Borovničevi klobučki: V mešalniku zmešamo borovnice in drugo jagodičje, dodamo vsebino pomaranče, probiotični jogurt in sladkor ali med po želji. Maso vlijemo v modelčke in zamrznemo. 

Margolanina poletna sladica: Najprej naredimo margolanin preliv. Margolane pokuhamo, da lažje izločimo koščice, ko jih pretlačimo. Vsebino še rahlo pokuhamo, dodamo malo cimeta in po želji tudi sladkor in klinčke. To uporabimo kot preliv po narezanem sadju, na primer borovnicah, ribezu, robidnicah, marelicah, breskvah ..., primešamo še jogurt (ali smetano), med in meliso ter potresemo s čokoladnimi mrvicami in nalistanimi mandlji.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media