Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Dobro je vedeti | jul. '21

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Bralec je v podjetju zaposlen 21 let in ta mesec se bo upokojil, zato ga zanima, ali bo upravičen do odpravnine v višini sedmih svojih bruto plač. Zanima ga tudi, koliko dopusta in regresa mu pripada. Ker je njegovo delo specifično, ga je delodajalec zaprosil, da tudi v odpovednem roku dela, neizkoriščen dopust pa mu je pripravljen plačati. Je tu kaj spornega?

Razmišljanje delavca glede odpravnine je vsekakor napačno. V odvisnosti od trajanja delovne dobe pri zadnjem delodajalcu po 108. členu ZDR-1 oziroma Zakona o delovnih razmerjih je namreč odpravnina določena takrat, ko delodajalec delavcu poda odpoved iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, medtem ko je za ugotovitev odpravnine ob upokojitvi bistven 132. člen istega zakona.

Iz tega zakonskega člena je mogoče ugotoviti, da je delavec, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, upravičen načeloma do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Hkrati zakon dopušča, da so pogoji za tovrstno odpravnino v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti določeni drugače. Drugačnost ne pomeni le bolj ugodno za delavca, kar je sicer bolj ali manj splošno načelo delovnega prava, saj so skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZDR-1 pogoji za tovrstno odpravnino v kolektivni pogodbi dejavnosti lahko tudi strožji. 

Delavec je za letošnje leto upravičen tudi do sorazmernega dela dopusta in posledično tudi do sorazmernega dela regresa, za oboje velja 1/12 za vsak mesec zaposlitve. Ob predpostavki, da se bo delovno razmerje dejansko zaključilo konec julija, je torej delavec upravičen do 7/12 celotnega letnega dopusta in posledično tudi do 7/12 celotnega regresa.

Če ima ob prenehanju zaposlitve delavec še neizrabljen dopust, bo glede na zapisano dejansko stanje vsekakor upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljeni dopust, ki se izplača ob prenehanju delovnega razmerja. Ob tem pa opozarjam, da je tovrstno denarno nadomestilo za neizrabljeni dopust mogoče le ob prenehanju zaposlitve, sicer ni dopustno, čeprav bi morda tako delodajalcu kot tudi delavcu odgovarjalo, da dela »nonstop« in dopusta sploh ne izkoristi.

SVETOVALNI TELEFON:

Dušan Bavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite ga v sredo, 7. julija, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.      

Dušan Bavec


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media