Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | jul. '21

REZERVNI SKLAD ZA GARAŽO

Bralka je lastnica stanovanja v eni stavbi in lastnica garaže v drugi stavbi. Do nedavnega ji za garažo ni bilo treba plačevati v rezervni sklad, nato pa se je to spremenilo. Bralko zanima, ali je dolžna plačevati v rezervni sklad in kako se to sploh določi. Pri tem pojasnjuje, da do svoje garaže pristopa po posebnem koridorju v podzemnem nivoju, tako da sploh ne uporablja drugih prostorov tega bloka.

Odgovor na bralkino vprašanje je odvisen od več dejavnikov. Prvi dejavnik je starost stavbe, drugi dejavnik pa, kakšen je sklep večine etažnih lastnikov glede načrta vzdrževanja in rezervnega sklada. Le dejstvo, da bralka do garaže dostopa po podzemnem hodniku, tako da ne uporablja stanovanjskega dela stavbe, pri tem ni pravno relevantno, ker je obveznost plačila v rezervni sklad vezana na lastništvo etažnega dela, torej ne na uporabo stavbe kot celote.

Sredstva, ki se zbirajo v rezervnem skladu, so namenjena vzdrževanju. Minimalna višina sredstev je določena s pravilnikom ministrstva in je odvisna od starosti objekta. Za objekte, stare do 10 let, ni treba zbirati sredstev za rezervni sklad, za objekte, stare več kot 60 let, pa znaša minimalni prispevek v rezervni sklad po 0,30 evra na kvadratni meter na mesec.

Etažni lastniki lahko z navadno večino odločijo, da se zbirajo večja sredstva v rezervni sklad odvisno od načrta vzdrževanja, ki ga sprejmejo za obdobje od enega do petih let. Če sprejmejo načrt vzdrževanja, v katerem je določeno, da se bo na primer obnavljala fasada ali opravila večja vzdrževalna dela, se temu primerno poveča obvezni prispevek v rezervni sklad. Sklep večine etažnih lastnikov zavezuje vse etažne lastnike, torej tudi tiste, ki se glede tega niso izrekli, in tiste, ki so glasovali proti takšnemu sklepu. Odločilna je torej večina, ne stališče posameznega lastnika. Če etažni lastniki ne sprejmejo načrta vzdrževanja, lahko kateri koli lastnik predlaga, da stanovanjska inšpekcija začasno določi etažnim lastnikom načrt vzdrževanja. Ukrep stanovanjske inšpekcije velja do odločitve sodišča v nepravdnem postopku.

Višina prispevka v rezervni sklad je tako odvisna od sklepa etažnih lastnikov oziroma minimalno znaša toliko, kot je določeno s pravilnikom, znesek prispevka pa je nato odvisen še od površine, saj je prispevek določen na kvadratni meter. Podatki o površini se pridobijo na dva načina. Prvi način je s pomočjo točkovanja po pravilih, kot se uporabljajo za ocenjevanje vrednosti stanovanj za določitev neprofitne najemnine, pri čemer se uporabi bruto površina. Drugi pogostejši način pa je, da se uporabijo podatki o površini iz zemljiške knjige ali katastra. Pogoj je le, da se za celotno stavbo pridobijo podatki na enoten način.

Upravnik mora zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, ter dodatno še za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje v te namene najetih posojil in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.

Po zakonu so nujna vzdrževalna dela tista dela, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja, bi pa bilo z njimi nerazumno odlašati, ker bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja za vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovanjske stavbe ali pa bi zaradi neizvedbe lahko nastala večja škoda na posameznih ali skupnih delih večstanovanjske stavbe oziroma tretjim osebam.

Če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k plačilu. Če etažni lastnik tudi po pozivu ne vplača sredstev v rezervni sklad, mora upravnik začeti sodni postopek za poplačilo dolga.

Tisto, kar je vplačano v rezervni sklad, ostane v njem, tudi če lastnik stanovanje proda ali na kateri koli drug način ni več lastnik posameznega dela. Sredstev rezervnega sklada tako ni mogoče terjati nazaj, tudi če preneha lastništvo stanovanja. Sredstva ostanejo v rezervnem skladu in se lahko porabijo le za vzdrževanje stavbe.

SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 13. julija in 31. avgusta, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media