NOVICE OD VSEPOVSOD

jul. '21

 Sence nad krajino

Vsaka vojna je nesmiselna in vsi v njej so poraženci, je v Žužemberku ob predstavitvi knjige Slavka Mirtiča Sence nad krajino dejal Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije. S Tiffany Sadler, veleposlanico Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, sta odprla razstavo fotografij letalskih napadov nad Suho krajino. Med drugo svetovno vojno so ti kraji doživeli napade italijanskih, nemških in proti koncu še angleških zračnih sil. Raziskovanja tega dela zgodovine in zbiranja gradiva se je lotil domačin Slavko Mirtič, sicer učitelj praktičnega pouka na srednji lesarski šoli, po duši pa raziskovalec in novinar. Zbral je številne dokumente, fotografije in pričevanja ljudi, ki so se grozot vojne še spominjali. Dodatno spodbudo in pomoč je dobil od južnoafriškega ljubiteljskega zgodovinarja Tinusa le Rouxa, ki proučuje južnoafriške zračne sile SAAF med drugo svetovno vojno in je poleti 2017 obiskal Žužemberk. Na fotografiji od leve proti desni Vlado Kostevc, predsednik Turističnega društva Suha krajina, ki je knjigo izdalo, Jana Špendal, ki je postavila razstavo, in avtor knjige Slavko Mirtič. (Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž)

O zgodovini poslovanja z denarjem 

Na Čopovi 3 v Ljubljani je svoja vrata odprl Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki je nastal pod okriljem NLB. Predstavlja bančno dediščino na Slovenskem od leta 1820, ko so ustanovili Kranjsko hranilnico, prvo finančno institucijo, ki je samostojno delovala 125 let. Iz tistega obdobja je na ogled značka hranilnice, ki so jo gospodje najverjetneje uporabljali na pohodnih palicah.

Prvi del pregleda bančne zgodovine govori o denarju, saj smo v tem obdobju na prostoru današnje Slovenije zamenjali kar devet valut, in hranilnicah, kreditnih zadrugah ter bančnih delniških družbah. V drugem delu pa lahko obiskovalci spoznavajo bančno prakso: pokukajo v ozadje bančnih okenc in v notranjost bankomata, stopijo v trezor, ki je deloval do nedavnega, si ogledajo sefe, zbirko hranilnikov in bančnih knjižic ter v finančnem labirintu preverijo svojo finančno pismenost. Muzej deluje v prostorih Mestne hranilnice ljubljanske, najstarejše bančne poslovalnice na Slovenskem, ki neprekinjeno deluje že od leta 1905, odprt je od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Več informacij na: https://bankarium.si/. (N. B., foto: Iztok Lazar)

Premalo pozorni na nevarnosti sončenja

Študije, ki so jih leta 2011 in leta 2019 opravili na Dermatovenerološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, so pokazale, da se ljudje najmočnejšemu soncu izogibajo v večji meri kot pred leti in za zaščito uporabljajo kreme z višjim zaščitnim faktorjem. Skrb vzbujajoč pa je podatek, da je v zadnjih letih kar za 50 odstotkov več tistih, ki zaščitnih krem ne uporabljajo. Obenem pa veliko ljudi še vedno obiskuje solarije, ki so škodljivi in so jih v nekaterih državah zaradi tega že prepovedali. Prav tako je slabše prepoznavanje dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka (melanoma), kot so UV-sevanje, dednost, fototip kože in kožna znamenja. Zato strokovnjaki svetujejo, naj omejimo izpostavljanje UV-žarkom med 10. in 17. uro (ne le sončenja, tudi opravila na prostem prestavimo na jutra in večerne ure), hkrati pa priporočajo uporabo zaščitne kreme, primernih oblačil in sončnih očal, predvsem pa redno samopregledovanje sprememb na koži.

Slovenski znakovni jezik v ustavi

Slovenija je po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski peta država v Evropi, ki ureja znakovni jezik v svoji ustavi. Zagotovljena je tudi uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika na območjih, kjer ta dva jezika veljata za uradna. Hkrati smo prva država na svetu, ki je na ustavni ravni uredila jezik gluhoslepih. Osebe z okvaro sluha, ki kot svoj avtohtoni jezik uporabljajo slovenski znakovni jezik, se srečujejo s številnimi ovirami na področju izobraževanja, zaposlovanja, uveljavljanja državljanskih pravic, političnih in kulturnih pravic. Približno 1500 gluhih uporablja slovenski znakovni jezik, okoli 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, okoli 75.000 oseb pa uporablja slušni aparat.

Naših trideset let v številkah

Ob trideseti obletnici samostojne Slovenije je Statistični urad RS objavil številne zanimive podatke. Omenjamo samo nekatere. BDP na prebivalca se je v tem času povečal za štirikrat, dvakrat smo imeli deflacijo, povečalo se je število družin brez otrok (z 21 odstotkov na 26 odstotkov) in enostarševskih družin (s 37 odstotkov na 41 odstotkov). Vsak četrti prebivalec ima najmanj višješolsko izobrazbo, medtem ko je bilo leta 1991 največ prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo. V tridesetih letih se je število prebivalcev povečalo za dobrih 110 tisoč oziroma za en Maribor: konec leta 1991 smo imeli 1.998.912 prebivalcev, v začetku letošnjega leta pa 2.108.977. Povprečna starost prebivalcev se je zvišala za 7,5 leta (leta 1991 je znašala 36,2 leta, leta 2021 pa 43,7 leta). Leta 1991 je bilo med prebivalci 15 odstotkov upokojencev, leta 2020 pa skoraj 30 odstotkov. Število upokojencev se je povečalo s približno 230 tisoč na približno 530 tisoč.

Leta 1991 smo seveda imeli drugo denarno enoto – tolar, preračunano v današnje evre je povprečna mesečna neto plača znašala 43 evrov (10.322 SIT), z njo smo si lahko takrat kupili recimo 397 kilogramov kruha in 36 kilogramov kave. Leta 2020 je povprečna mesečna plača znašala 1.209 evrov (2706 odstotkov več kot pred 30 leti). Zanjo smo lahko kupili za 13 odstotkov več kruha in štirikrat več kave. 

Osamosvojitev na razstavnih panojih

Muzej vojaške zgodovine v Pivki

Ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije so na ogled številne razstave, ki obujajo spomin na pomembne dogodke. V poletnih tednih bo dovolj priložnosti, da si jih ogledate.

Na razstavi Joca Žnidaršiča z naslovom Leta preloma v veliki sprejemni dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma so na ogled (tudi nekatere ekskluzivne) fotografije najpomembnejših dogodkov izpred 30 let, od afere JBTZ in velikih zborovanj, obiska Gorbačova v Sloveniji, prvih demokratičnih, večstrankarskih in predsedniških volitev do plebiscita, vojne za obrambo samostojnosti in pogajanj na Brionih …

V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v Ljubljani razstava Vtisi 30 predstavlja osebne spomine Slovencev, ki živijo po svetu oziroma so se k nam vrnili (iz zamejstva, držav nekdanje Jugoslavije in vseh celin).  

V Slovenski ulici v Murski Soboti je ulična fotografska razstava Osamosvojitev Slovenije in vojna za samostojno Slovenijo 1991 v Pomurju. Na njej so tudi dokumenti in fotografije iz časa osamosvajanja, ki jih javnost še ni videla.

V Mali dvorani Dolenjskega muzeja v Novem mestu je na ogled razstava 1991 – Dolenjska: sledi umetnosti na obeležjih. Na njej predstavljajo štiri javna obeležja osamosvojitvene vojne: v Novem mestu, Pogancih, Mokronogu in na Medvedjeku.

Park vojaške zgodovine v Pivki vabi na ogled prenovljene razstave Pot v samostojnost. V okviru jubileja so postavili še fotografsko razstavo Ponosni na Slovenijo – 30 let in posneli tri igrano-dokumentarne filme v okviru projekta Zbrali smo pogum, ki so dostopni tudi na spletu. (na fotografiji)

 V muzejski galeriji Pokrajinskega muzeja Koper razstava Dan prej, med vojno in mirom predstavlja osamosvojitvene dogodke južnoprimorske pokrajine v prvih dneh vojne, pogajanja, umik ter odhod enot jugoslovanske armade iz Slovenije.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media