Zakon brez dorečenega financiranja

jul. '21

Vlada je v začetku junija sprejela predlog dolgo pričakovanega zakona o dolgotrajni oskrbi, v parlamentarni postopek ga bo poslala po rednem postopku. Vsebinsko je dokaj podoben predhodnim predlogom a financiranje dolgotrajne oskrbe, ki je bilo do zdaj vedno jabolko spora, ministrstvo za zdravje, ki je zakon pripravilo, prelaga na svoje naslednike.

Sprejeti predlog namreč predvideva, da naj vlada v prvi polovici leta 2024 pripravi predlog posebnega zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in ga sprejme do konca istega leta. Do takrat pa bo sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe priskrbel državni proračun.  

Zakon uvaja enotno vstopno točko, v kateri bodo usposobljeni strokovni delavci ocenili upravičenost (na domu upravičenca) in izdelali načrt priporočenih storitev. Upravičenci bodo uvrščeni v eno od petih kategorij, sami se bodo odločili, katere storitve želijo. Naj ob tem omenimo, da bodo storitve iz zakona na voljo postopno. Najprej, od prihodnjega poletja naprej, bodo pravice iz dolgotrajne oskrbe lahko uveljavljali stanovalci v domovih starejših občanov. Po novem bodo plačali le stroške standardne nastanitve (bivanje v dvoposteljni sobi in prehrano). Institucionalno varstvo bo urejeno v treh vrstah domov: v bivalnih enotah, v katerih bo zdravstvene storitve zagotavljala patronažna služba, oskrbnih domovih, kakršne poznamo zdaj, stanovalci bodo imeli zagotovljene zdravstvene storitve, fizioterapijo in delovno terapijo, in negovalnih domovih, v katerih naj bi bivali zelo oslabeli. Tistim, ki živijo na svojem domu, bi lahko od julija 2022 kot oskrbovalec pomagal družinski član, od leta 2024 pa bi imeli možnost uporabljati še storitve na domu ali denarni prejemek. Vendar pa tisti, ki bodo prejemali dodatek za pomoč in postrežbo, storitve iz zakona o dolgotrajni oskrbi ne bodo mogli uveljavljati.

Med izvajalci dolgotrajne oskrbe bodo po predlogu zakona javni zavodi, druge pravne osebe ter samostojni podjetniki, družinski člani s statusom oskrbovalca ter tudi nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki opravljajo dolgotrajno oskrbo v obliki bivalnih enot. Zakon še uvaja tudi nove storitve v podporo ohranjanja samostojnosti in preprečevanja poslabšanja stanja tistih, ki živijo v domačem okolju, in predvideva tudi sofinanciranje e-oskrbe. 

Po ocenah ministrstva naj bi za dolgotrajno oskrbo potrebovali 744 milijonov evrov, 222 milijonov evrov naj bi dobili iz prispevka za dolgotrajno oskrbo, 300 milijonov evrov iz obstoječih sredstev iz prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, 222 milijonov evrov pa bi zagotovil državni proračun. Do leta 2025 naj bi tudi močno naraslo število upravičencev, s sedanjih 63 tisoč na približno 69.300. Zakon je namreč namenjen vsem starejšim od 18 let, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo.

Varstveni dodatek naj bo vezan na pokojninsko pravico

Po podatkih Organizacije za gospodarski razvoj in sodelovanje (OECD) živi med Slovenci, starejšimi od 80 let, pod pragom revščine 27 odstotkov ljudi, med starejšimi od 65 let, ki živijo sami, pa je revnih 21 odstotkov moških in kar 45 odstotkov žensk.

Zato je po mnenju Sindikata upokojencev Slovenije (SUS) nedopustno, da do varstvenega dodatka niso upravičene upokojenke, mlajše od 63 let, in upokojenci, mlajši od 65, z nizko višino pokojnino. Zdaj varstveni dodatek, ki znaša v povprečju 153 evrov (najvišji znesek je sicer 189 evrov na mesec), prejema le nekaj več kot 23.500 upravičencev. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje skoraj 97.000 upokojencev, mlajših od 65 let, prejema med 200 in 300 evri pokojnine, več kot polovica slovenskih upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 703 evrov, kar je znesek, ki označuje prag revščine. 

V upokojenskem sindikatu so zato prepričani, da bi morali varstveni dodatek dobiti vsi upokojenci, ki imajo nizke prejemke, tudi tisti, ki prebivajo v domovih za starejše občane in zdaj po zakonu sploh nimajo možnosti, da bi zanj zaprosili. Predlagajo tudi ukinitev obvezne izjave odraslega otroka, da ne more preživljati svojega starša, ki jo morajo prosilci zdaj priložiti vlogi. Take zahteve zelo prizadenejo dostojanstvo starejše osebe, menijo v sindikatu, zato bi bila dovolj le izjava upravičenca, da ga njegov otrok ne more vzdrževati. Obenem predlagajo, da naj centri za socialno delo po službeni dolžnosti uvedejo informativni izračun za vse prejemnike pokojnin, nižjih od 402 evrov, kolikor znaša minimalni dohodek, in poskrbijo za jasna in vsem dostopna pojasnila o uveljavljanju pravice do varstvenega dodatka.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media