Danes je lahko dan za srečo

Prosti čas | sep. '21

Dolgo vroče poletje se je dokončno poslovilo in s septembrskimi dnevi je prišel čas dela za vse. V naravi človeka je, da načrtuje, tale korona pa dela ljudi živčne morda predvsem zato, ker onemogoča načrtovanje. Človek ima rad občutek, kako gre vse po njegovi volji in načrtih – potem se počuti suverenega, svobodnega in tudi uspešnega. Toda v tej jeseni ni veliko možnosti za tako počutje: pravzaprav nihče ne ve, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan: rumeno, oranžno, rdeče – pa naj govorimo o nevarnosti toče in neviht ali samo o epidemiji.

Poglejmo najprej točo: drobna kot grahovo zrno ali debela kot limone v nekaj minutah uniči pridelovalcu hrane ves pridelek, meščanu pa razbije dragoceno pločevino, in ne vem, kdo se počuti huje. Kmet namreč že ima v podzavesti negotovost, saj ve, da zemljo samo obdela, rasti in vremena pa ne more imeti pod kontrolo. Razvajeni meščan pa misli, da mu vse pripada, da je gospodar svojega življenja in da ima neovrgljivo pravico do odločanja o sebi in vsem okoli sebe. Ob takem prepričanju pa je dandanašnji težko živeti. Po vsem svetu se ljudje upirajo stvarnosti, ne glede na to, kaj kdo misli o virusu, znanstvenikih in odločevalcih. Ves svet se je zavrtel okoli te nove grožnje, ki se tiče vsakega človeka, enih bolj, drugih manj. Odvisno od starosti, načina življenja, pogleda na svet, značajskih lastnosti, okolja, v katerem kdo živi, in še od tisoč drugih reči.

Pastirja visoko na planini se tiče bolj malo, nova stvarnost z grožnjo tako rekoč nič ne spremeni njegovega samotnega življenja, v katerem ima stik samo z ovcami. Kako lepo zanj – težava je le v tem, da je takih pastirjev v resnici zelo zelo malo ali skoraj nobenega! Pa še tisti res redki se bodo pred zimo vrnili v dolino, v skupnost, kjer pa grožnja takoj postane resnična in prisotna.

To poletje so se ljudje kot voda nad spuščenim jezom razlili čez svet, zdaj se bodo vrnili v domače kraje, in kdo ve, kako so se premešali vsi mogoči sevi virusa in kaj bo prinesla jesen. Pravzaprav danes vemo samo, da ne moreš nič vedeti. Torej tudi o ničemer odločati in ničesar načrtovati. Pa človek lahko živi tako?

Ivan in Mica sta se pogovarjala o otrocih in vnukih – seveda jim je težko, kaj pa drugega! Kaj vse je samo lanska maturantka zamudila zaradi virusa, česa vsega ne bo mogla nikoli nadomestiti! Vendar sta jo spomnila tudi na prikrajšanost njenega očeta: v četrtem razredu je imel norice in ni šel v šolo v naravi – ne takrat ne kdaj pozneje. Prababica, ki bi morala delati maturo leta 1941, pa je pripovedovala, kako so se sošolke tolažile, da bo matura morda odpadla, če bo prej vojna – in res je odpadla! Vsakdo je kdaj doživel kakšne hude čase, ne le da jih je preživel, ampak so ga tudi oblikovali … In kdo si je pred leti mogel zamisliti olimpijado brez gledalcev – in vendar se je letos zgodilo prav to. Prilagajanje in iskanje novih poti je prav gotovo ena od pomembnih človeških lastnosti. To je lastnost preživetja, zadovoljstva in sreče. Človek, ki si zna dopovedati, da je že res, da ni tako, kot si je želel in načrtoval, a je tudi resničnost dobra in vredna hvaležnosti, je dosegel stopnjo, ki mu omogoča zadovoljno življenje in tudi srečo.

V programu dvanajstih korakov za obvladovanje zasvojenosti je pomembna točka: naučiti se živeti za danes. Danes zmorem obvladati sebe in okoliščine in biti ob tem miren, zadovoljen in hvaležen. Kako neskončno dolg je seznam darov, ki jih prejemam in niso samoumevni! Začetnik debelo pogleda, ker ne vidi ničesar zahvale vrednega, počasi pa se mu odprejo oči; vse je dar in življenje je vredno sreče in prav mogoča je v vsakih okoliščinah! Seveda lahko človek do te ugotovitve potrebuje pot, dolgo vse življenje. Mica in Ivan sta se spogledala: Kako lepo je pravzaprav biti star in vse to vedeti – nobena grožnja ti ne more več do živega. Srčno sta si želela, da bi znala to spoznanje prenesti tudi na otroke in vnuke – mnogo lažje bi živeli v teh negotovih časih! Kajti v resnici je vse obvladljivo in nič jim ne manjka!

 Mira Dobravec


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media