Oskrbovanci potrebujejo počitnice

sep. '21

DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

Za razmislek o počitnicah imamo vsaj tri razloge. Izteka se poletje, ko so zaradi epidemije počitnice vsem še posebej potrebne. Drugi razlog je oskrbovalno delo, ki zaradi napora kaj hitro lahko povzroča izčrpanost oskrbovalca – tako domačega kot poklicnega. Tretji razlog pa je enkraten v sedanjem trenutku: v slovenskem parlamentu čaka na obravnavo in sprejem zakon o dolgotrajni oskrbi, ki vsebuje nekaj dobrih novosti tudi glede počitniškega oddiha družinskih oskrbovalcev.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je slovenska vlada dala v parlamentarno obravnavo, začenja tudi v Sloveniji premoščati prepad med formalno oskrbo v ustanovah in neformalno, ki jo opravljajo domači, sosedje in prostovoljci. Domači neformalni oskrbovalci bodo deloma vključeni v nacionalni sistem oskrbe, ob najtežjem oskrbovanju tudi s polno pravico do dopusta. Pri tem je odločilna pravica vsakega oskrbovanca, da bo izbral tisto možnost oskrbe, ki je zanj najbolj smiselna. Izbira oskrbe in oddih neformalnih oskrbovalcev sta dobro preizkušena praksa v evropskih državah, ki imajo ta zakon že dve desetletji.

Kakor po Evropi bo tudi slovenski zakon težil k oskrbi na lastnem domu z javno pomočjo. Novost predloga je denarni prejemek v določeni višini, s katerim oskrbovanec lažje poskrbi za svojo domačo oskrbo. Druga možnost je javna oskrba na domu, ki jo že nekoliko poznamo, čeprav je je pri nas deležnih desetkrat manjši delež oskrbovancev kot po evropskih državah s sodobnim sistemom dolgotrajne oskrbe. Tretja izbira za domačo oskrbo je v Sloveniji novost – to je javna zaposlitev družinskega člana, ki bo doma oskrboval svojca z najzahtevnejšo stopnjo potreb po tuji pomoči (4. in 5. kategorija oskrbe). Seveda posveča predlog zakona veliko pozornosti tudi domovom za stare ljudi; javna skrb za gradnjo novih domov zdaj v pripravi na sprejem zakona kaže, da bo tudi oskrba v ustanovah lahko naredila kakovostni razvojni korak – da bodo krajevni domovi postali oskrbovalna središča integrirane lokalne oskrbe. Do zdaj je namreč ob vsem zanemarjanju razvoja domov v slovenskem javnem sistemu ta način tako prevladoval, da državljani na vprašanje, kakšne so sodobne možnosti za oskrbo v onemoglosti, od več kot petnajstih različnih programov, ki delujejo po Evropi, večinoma poznajo samo dom za stare ljudi.

Javna pomoč

Vsakdo, ki je sodeloval pri oskrbi onemoglega, ve, kako naporno je to delo. Izčrpava sto tisoč družinskih članov, ki oskrbujejo opešanega svojca – pogosto ob službi in skrbi za lastno družino; okrog 50.000 naših družinskih oskrbovalcev so ostareli zakonci, ki skrbijo za partnerja. Oskrbovanje izčrpava poklicne oskrbovalce, ki delajo v domu za stare ljudi ali oskrbujejo na domu. Oskrbovanje je telesno naporno; pri dviganju zelo trpita hrbtenica, medenično dno … Naporno je duševno – imeti nenehno pred očmi človeško šibkost zmorejo brez notranjih stisk samo ljudje z dobro razvito solidarnostjo. Naporno je socialno – oskrbovanci so lahko tudi zelo zahtevni, krivični in drugače težavni za oskrbovalce.

Zaposleni oskrbovalci imajo pravico do dopusta po delovni zakonodaji. Ob pomanjkanju kadra v domovih in dodatnih potrebah ob epidemijah jo neredko težko izkoristijo za učinkovit oddih in vsestransko zbiranje novih moči za delo. Neformalni družinski oskrbovalci pa do zdaj niso imeli nikakršnih javnih pravic – še do usposabljanja za oskrbovanje ne, kaj šele do počitnic. Predlog zakona daje zaposlenim družinskim oskrbovalcem pravico do 21 dni načrtovane odsotnosti letno. To bodo njihove plačane počitnice. Oskrbovanemu družinskemu članu bo za ta čas zagotovljena nadomestna oskrba v ustanovi ali doma.

Vsak upravičenec do oskrbe bo prejel tudi manjšo vsoto za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Namen te pravice je preprečevati poslabšanje stanja. Pri tistih, ki so v domači oskrbi, je smisel tega vsekakor javna pomoč, da oskrbovanec in njegovi družinski oskrbovalci čim lažje in čim boljše obvladajo to zahtevno življenjsko nalogo. Po Evropi v ta namen prakticirajo tudi skupne počitnice družinskega oskrbovalca in oskrbovanca v »turistično-oskrbovalnem« centru, kjer je vsak od njiju deležen primernega oddiha in razvedrila, oskrbovalec pa tudi dodatnega usposabljanja. Naučiti jih, kako poskrbeti za učinkovit dnevni, tedenski in letni oddih pri oskrbovanju pa je vsekakor bistveni del vsakega usposabljanja neformalnih oskrbovalcev, ki ga zakon predvideva.

Prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media