Kaznovana požrešnost

sep. '21

 Številke, ki so jih zbrali strokovnjaki, so zastrašujoče. Podnebne spremembe so tako velike, da je zaradi njih ogroženo življenje na našem planetu. Segrevanje ozračja povzroča vročinske vale, neurja, suše, poplave, orkane, spreminjajo se morski tokovi, topi se led na severnem in južnem polu, povečujejo se puščave, zmanjkuje pitne vode ... Spremembe v zadnjih sto letih so tako velike, da jim komajda sledimo. V tem času se je uveljavila sla po nenehni gospodarski rasti, ki omogoča povečevanje dobičkov lastnikom kapitala in uničevanje okolja. To vidimo skoraj na vsakem koraku, tudi pri nas. Drži, da je splošen razvoj družbe spremenil naše potrebe, dvignila se je življenjska raven, na mnogih področjih občutimo, kako so nam dostopne dobrine, ki jih v preteklosti ni bilo. Toda hkrati se je povečalo izkoriščanje naravnih virov. Spremembe, ki smo jim priče, terjajo nov razmislek o prihodnjem razvoju, zavedati pa se moramo, da so naravni viri vendarle omejeni in da jih je treba nekaj prihraniti tudi za prihodnje rodove.

Zlasti mladi postajajo vse bolj okoljsko ozaveščeni in odločno zahtevajo spremembe, ki bodo omogočale obstanek in razvoj človeštva, in to ne le v najrazvitejšem delu planeta, ampak tudi tam, kjer prevladujeta pomanjkanje in brezup. Novembra letos se bodo morali na svetovnem podnebnem vrhu v Glasgowu pogovarjati tudi o tem, v katero smer naj gre človeštvo, če želimo preživeti. Nadomestnega planeta pač nimamo in zadnji čas je, da ustavimo brezglavo uničevanje okolja. Brez sodelovanja največjih industrijskih držav preprosto ni mogoče doseči zaustavitve poslabševanja našega okolja.

Največji izziv je zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Drugače povedano, treba je zmanjšati porabo nafte in premoga. Tu pa trčimo ob zelo močne nasprotnike, še posebej dobavitelje teh energentov in tudi proizvajalce električne energije in avtomobilov. Vendar je razvoj znanosti v zadnjem stoletju tako silovit, da lahko pričakujemo okolju prijazne rešitve tudi na teh področjih. A vse bo zaman, če predlogov stroke ne bodo poslušali in slišali tisti, ki v resnici odločajo. Predvsem pa bo treba povezati družbo kot celoto in upoštevati potrebe ljudi, ne pa lastnikov kapitala. Zadnjim gre predvsem ali samo za dobiček, skrb za okolje je zanje predvsem moteč dejavnik pri uveljavljanju njihovih »podjetniških« projektov.

V Evropski uniji ta čas že poteka razprava, kakšno skupnost pravzaprav želimo Evropejci. Veliko je bilo že povedanega, da moramo vztrajati pri ohranjanju vrednosti, ki so temelj našega življenja. Poleg drugega so to varnost, vladavina prava in človekovih pravic ter zdravo okolje. Teh ciljev seveda ni mogoče doseči od danes do jutri, pomembno pa je, če gredo naša prizadevanja v pravo smer. Bolj kot do zdaj bi se morali te odgovornosti zavedati voditelji, ki smo jih pooblastili, da vodijo našo skupnost.

Podnebne spremembe so zagotovo eden največjih izzivov za vse človeštvo. Med drugim se zaradi njih poglablja prepad med razvitim in revnim delom sveta. Zelo nazorno je to razliko mogoče videti ob spopadanju z epidemijo covida-19. Medtem ko imajo razviti cepiva na pretek, so ga v revnih delih sveta dobili komaj za vzorec. In še tistega, ki so ga dobili, so si razdelili vladajoči.

Krizne razmere je mogoče premagati, če je v družbi dovolj povezanosti in solidarnosti, predvsem pa morajo državljani zaupati izvoljenim nosilcem oblasti, da bodo odločali v dobro skupnosti. Tega zaupanja je povsod – tudi v naši državi – odločno premalo. Na oblastnikih je, da ga pridobijo.

Ludvik Škoberne


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media