Kultura kratke

Prosti čas | sep. '21

Poklon dramatiku Slavku Grumu

Izjemen slovenski pripovednik in dramatik, najbolj znan po drami Dogodek v mestu Gogi, se je rodil 2. avgusta 1901 v Šmartnem pri Litiji. V počastitev 120. obletnice rojstva so mu v rojstnem kraju postavili doprsni kip, delo akademskega kiparja Anžeta Jurkovška. Novomeška knjižnica Mirana Jarca pa je pripravila na Glavnem trgu razstavo o njem, saj je v dolenjski prestolnici preživel mladost in je tam tudi pokopan. Po njem je tudi imenovana prestižna nagrada za najboljšo slovensko dramo.

GLEDALIŠČE

Septembra se začenja nova gledališka sezona

Drama SNG Maribor bo s Cankarjevim domom, dunajskim Burgteatrom in srbskim Jugoslovenskim dramskim pozorištem sezono odprla z odrsko postavitvijo romana Draga Jančarja To noč sem jo videl. Koprodukcija z mednarodno zasedbo je nastala kot logična posledica vsebine romana. Pet pripovedovalcev, ki v romanu govorijo pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik, je namreč različne narodnosti. To so srbski oficir Stevan, Veronikin ljubimec, njena dementna mama, nemški zdravnik, hišna gospodinja Joži ter oster partizan Jeranek. Odvije se zapleten klobčič ljubezni, ljubosumja, poguma in krutosti, celo izdaje vsega človeškega. Janez Pipan je pripravil dramatizacijo in bo uprizoritev tudi režiral. V naslovni vlogi bomo videli Natašo Matjašec Rošker, med imenitno igralsko ekipo pa je tudi Milena Zupančič.

 Pravi heroji – šarfna komedija 

Pisatelj, pesnik, dramatik, režiser, scenarist in dramaturg Rok Vilčnik je dobitnik treh Grumovih nagrad za najboljšo slovensko dramo, Glazerjeve listine za književnost in dveh žlahtnih komedijskih peres. Drugega je prejel prav za Prave heroje, ki jih bodo uprizorili v SLG Celje. Avtohtona črna komedija se loti mnogih nevralgičnih točk sodobne slovenske družbe – razprodaje državnega premoženja, divje privatizacije, nenehne delitve na naše in vaše ... V ospredju pa je posebna tema – pogrebna dejavnost, ki v potrošniški družbi postane donosen posel, kar se zaveda tudi naslovni junak Ingemar Ferš, ki želi svoje zasebno pokopališče spremeniti v najmodernejši grobarski resort v Evropi. A čeprav so dialogi neznansko smešni, nas njihova resnica tudi straši. Slovenski gledalci sicer ne verjamemo več herojem, ostaja nam le še smeh, in to do solz.

Mala scena Mestnega gledališča ljubljanskega

Zaživela bo septembra s premiero drame Nekoč se bova temu smejala, ki je odrska priredba uspešnice Ljubezenski roman (2015), in jo je posebej za MGL napisala v Berlinu živeča sodobna hrvaška pisateljica, dramaturginja, performerka in režiserka Ivana Sajko. V drami je subtilno orisala eksistenčno stisko mladih izobražencev v sodobni posttranzicijski družbi. Nemožnost zaposlitve in prekarni boj za preživetje mladim preprečujeta, da bi se postavili na svoje noge in zaživeli dostojno življenje. Avtorica ne razčlenjuje le odnosa med Njo in Njim, ki je zaradi naraščajočih pritiskov vse bolj odtujen, medsebojno obtožujoč in včasih odkrito sovražen, temveč lucidno izriše tudi lik Otroka, ki že čuti posledice problemov in frustracij svojih staršev. Prikaže družbo, v kateri peščica bogatih ne razume množice revnih, med vrsticami igre pa se tudi sprašuje, ali je morda zdaj primeren čas za socialno revolucijo in pravičnejšo ureditev sveta.

RAZSTAVE

Zlata sled

Narodni muzej Slovenije (NMS) je v okviru praznovanja 200. obletnice prvega muzeja na Slovenskem pripravil osrednjo razstavo Zlata sled, ki prikazuje 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov (ali skupin predmetov). Poleg dragocenosti iz matičnih zbirk NMS so vključeni tudi predmeti iz kar 32 slovenskih muzejev.

Zlato je ena od skupnih točk, ki povezuje vse zbirke Narodnega muzeja Slovenije in sodelujoče muzeje, zato je glavna tema osrednje razstave. Predstavlja pomembna področja, ki jih na materialni in simbolni ravni zaznamuje zlato: Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje. Vsako od področij predstavlja del zgodbe, ki jo zaokrožata uvodni in zaključni del. V uvodnem delu se obiskovalci poučijo o zlatu kot zelo posebnem elementu in njegovih lastnostih, v zaključnem pa o mnogih konotacijah zlata na simbolni ravni. Zlato je eden od najdragocenejših materialov, iz katerih so v preteklosti izdelovali najdragocenejše predmete, ki so utelešali moč, ugled in visok družbeni položaj lastnika ter odsevali njegovo bogastvo. Zlato pa ima tudi simbolen pomen in v prenesenem pomenu izraža določene vrednote. Tudi te, materializirane s predmeti in zgodbami, prikazuje jubilejna razstava. Na ogled do maja 2022.

Ivan Jager in Ljubljanska šola za arhitekturo

V grajski kapelici Fužinskega gradu so pripravili razstavo ob 150. obletnici rojstva slovensko-ameriškega arhitekta Ivana Jagra (1871–1959). Ta se navezuje tudi na 100. obletnico Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, s katero je bil Jager povezan, saj si je redno dopisoval z arhitektoma Plečnikom in Ravnikarjem, pošiljal strokovno literaturo in revije, tako da so bili profesorji in študenti dobro informirani o arhitekturnem dogajanju v ZDA, hkrati pa je širil znanje in pomen o Plečniku, ki ga je imenoval slovenski Michelangelo. Jager je bil vsestranska osebnost, arhitekt, urbanist, graditelj, oblikovalec notranje opreme, antropolog, proučevalec ljudske umetnosti, strastni arhivar, zato je razstava, ki prikazuje njegovo bogato in razpršeno zapuščino, izjemno zanimiva. Na ogled je do konca tega meseca.

Hinko Smrekar v Narodni galeriji

Grafik, risar, kipar Hinko Smrekar (1883–1942) ni bil pri nas še nikoli tako obsežno predstavljen, kot je v Narodni galeriji. Obsežno zato, ker so njegova dela, ki so v lasti NUK, Narodne galerije in zasebnikov, posodili mnogi lastniki. Ker so njegova dela na papirju krhka in občutljiva, so razstavo razdelili na dva dela, saj ne bi prenesla predolge izpostavljenosti običajnim atmosferskim razmeram razstavišča. Tako bodo do 29. septembra na ogled njegova zgodnja dela, potem pa tista, ki so nastajala do njegove smrti leta 1942, ko so ga fašisti ustrelili v Ljubljani. Smrekar je bil med začetniki grafike in stripa pri nas, znan tudi kot izjemno kritičen človek, ki je včasih komično zafrkljivost prignal do briljantnega absurda. Znan je predvsem po socialnopolitični karikaturi, ki je politiki tudi takrat niso marali, zato so poskrbeli, da mu – predvsem denarno – ni šlo dobro. Marsikatero njegovo delo je ikonično, na primer znane karikature slovenskih likovnih umetnikov, seveda pa boste na razstavi doživeli tudi več presenečenj. Do 13. februarja 2022.

Razstava del Jožefa Juriča

V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM) si lahko do 15. septembra ogledate samostojno razstavo slikarskih del upokojenega profesorja likovne umetnosti in nekdanjega ravnatelja OŠ Rače Jožefa Juriča. Umetnik je uporabil tehniki akrila na platno in akrila na leseno ploščo, inspiracijo pa iskal v vsakdanu. »Navdih je življenje. Upam, da je to dobra predelava resničnosti. Kot pravi rek, vsi gledajo, nekateri pa vidijo,« je povedal Jurič.

Novomeški 2. bienale likovne vizije Etike(ta)

Pripravilo ga je Društvo likovnih umetnikov Dolenjske, na njem sodeluje 55 umetnikov iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Poljske, Makedonije in seveda Slovenije. Njihova dela si lahko ogledate na več razstaviščih: v galerijah Kocka in Simulaker, Jakčevem domu in novomeški knjižnici Mirana Jarca. Letos bo tema bienala smeh, ki vsaj na prvi pogled deluje sproščujoče, na drugi pa zaznavamo, da skriva v sebi številne pasti. Do 26. septembra.

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media