Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | sep. '21

DEDOVANJE MED SOROJENCI

Bralka pričakuje, da bo dedovala skupaj s sestro in bratom. Pogovarjali so se, da bi si hišo razdelili tako, da bi vsak dobil eno tretjino, oziroma bi se dogovorili, da vsak lahko uporablja vse, če pa to ne bo šlo, pa bi kasneje hišo prodali in si razdelili kupnino. Zanima jo, ali je tak dogovor mogoče skleniti na zapuščinski obravnavi ali pa morajo glede tega k notarju.

V okviru zapuščinskega postopka je mogoče skleniti tako imenovani dedni dogovor. Sodelovanje notarja ni potrebno, ker se dedni dogovor sklene na sodišču.

Dedni dogovor je sporazum, ki ga sklenejo dediči o delitvi zapuščine. Pravno gledano je to pogodba, postopkovno gledano pa ima naravo sodne poravnave. Navedeno je pomembno zaradi tega, ker dedni dogovor zavezuje dediče do te mere, da potem ko ga sklenejo, ne morejo več enostransko odstopiti od njega niti ga ne morejo enostransko spremeniti. Mogoče ga je spremeniti le, če se vsi dediči strinjajo s spremembo ali pa če ga posameznemu dediču uspe izpodbiti zaradi napak volje, na primer, če mu uspe dokazati, da ga je sklenil v zmoti, zaradi prevare, grožnje ali zvijače, ali če se ni zavedal pomena svojega dejanja. Dedni dogovor zato praviloma trajno in nespremenljivo zavezuje dediče, ki so ga sklenili.

V dednem dogovoru se dediči dogovorijo o tem, kaj spada v zapuščino in kako se zapuščina razdeli. Najprej se opredeli, kaj je predmet dedovanja in kako je z morebitnimi izločitvenimi zahtevki, ko so na primer zahtevki zakonca, da se iz zapuščine izloči del, ki mu pripada na podlagi pravil o skupnem premoženju zakoncev, da se opredelijo vlaganja posameznega dediča v premoženje zapustnika in podobno. Dediči se glede tega lahko svobodno dogovorijo. V drugem delu pa se nato določi, kaj bo kdo dedoval. Navadno je delitev takšna, da se navede, da na primer denarna sredstva v znesku X deduje dedič A, premičnine dedič B ... Največkrat je najtežje razdeliti nepremičnine, saj imajo zapustniki le redko toliko različnih samostojnih nepremičnin, kolikor je dedičev, in so te nepremičnine med seboj tudi enakovredne. Zato se morajo dediči dogovoriti, kako si bodo razdelili nepremičnine, čeprav vsak ne bo dobil svoje nepremičnine v izključno last. Bralka se na primer dogovarja, da bi vsak od dedičev postal solastnik skupne hiše. Druga možnost bi bila, da bi en dedič prevzel lastništvo celotne hiše in drugima dedičema izplačal vrednost njunih deležev. Tak dogovor ima velik plus v tem, da kasneje ne prihaja do zapletov in nesoglasij med solastniki. Pogoj pa je seveda, da ima dedič, ki postane lastnik celotne hiše, dovolj denarja, da dejansko lahko izplača preostale dediče. Če tega nima, je takšen dogovor za preostale dediče lahko zelo škodljiv.

Možnost, da bi dediči postali solastniki hiše in bi nato uporabljali vsi vse, je po eni strani dobra, ker s tem vsak dobi delež v nepremičnini in ni rizika, ali bi dedič, ki bi prevzel celote, izplačal preostale dediče ali ne. Po drugi strani pa utegne v prihodnosti privesti do velikih težav, če med dediči ne bo več soglasja glede uporabe nepremičnine ali če se bo posamezni dedič kot solastnik počutil prikrajšanega. Nihče izmed solastnikov namreč ne more prisiliti drugega solastnika, da proda svoj del ali pa se svojemu deležu naknadno odpove. Mogoče je le začeti sodni postopek za delitev nepremičnine, v katerem sodišče najprej ugotavlja, ali je mogoče nepremičnino razdeliti v naravi tako, da vsak solastnik dobi v izključno last del nepremičnine tako, da je na tem delu izključni lastnik. Če bi imela bralkina hiša na primer tri primerljiva stanovanja, bi lahko vsak od treh dedičev dobil v svojo izključno last po eno stanovanje in bi ostali skupni le še skupni prostori stavbe (stopnišče, streha ...). Ker pa ima hiša le dve stanovanji in tri dediče, pa verjetno hiše ni mogoče razdeliti na tri enakovredne dele. Če v sodnem postopku fizična delitev ni mogoča, sodišče lahko proda nepremičnino na dražbi in nato razdeli kupnino med solastnike glede na njihove solastniške deleže. V bralkinem primeru bi tako vsak dobil po eno tretjino kupnine.

Čeprav je mogoče v dednem dogovoru skleniti dogovor, ki ga načrtuje bralka, bi bilo smiselno, da še enkrat pretehta, ali morda obstaja možnost, da bi hišo prevzel le eden izmed dedičev ter izplačal druga dva. Če to ni mogoče, pa bi bilo smiselno pretehtati, kolikšna je res možnost uporabe hiše na način, da vsi solastniki uporabljajo vse, ne da bi pri tem prišlo do prepirov. Vsekakor je bolje, da dediči hišo čim prej prodajo in si razdelijo kupnino, ne pa da solastnina najprej poslabša medsebojne odnose, potem pa vodi še v razne sodne postopke med dediči oziroma takrat že solastniki.

SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 7. in 14. septembra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media