Dobro očiščeno črevesje pogoj za uspešno preiskavo

Dobro počutje | okt. '21

Nace Robač, dr. med.

Če ne prej, zagotovo za kolonoskopijo slišimo po 50. letu, ko prvič prejmemo (in nato vsaki dve leti do 74. leta) vabilo k sodelovanju v programu Svit. Če je izvid vzorcev blata pozitiven, sladi napotitev na kolonoskopijo. S to preiskavo specialist ugotovi, kaj je vzrok krvavitve, in po potrebi odstrani polipe, ki so predstopnja raka na debelem črevesu in danki. Za uspešno preiskavo so nujni dobro očiščeno črevesje, pravočasna ukinitev zdravil za redčenje krvi in sodelovanje bolnika.

Kolonoskopija (uporablja se tudi izraz koloskopija) je notranji (endoskopski) pregled debelega črevesa (kolona) in končnega dela tankega črevesa (ileuma). Preiskavo opravimo s kolonoskopom, posebnim upogljivim aparatom, debeline oziroma premera 13 milimetrov. z videokamero in izvorom svetlobe ter številnimi drugimi funkcijami, je razložil Nace Robač, dr. med., specialist interne medicine, z Oddelka za interno medicino Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. »Kolonoskopija je namenjena pregledu sluznice debelega črevesa in njenih anomalij oziroma sprememb, ki z leti nastajajo v njej. S to preiskavo odkrivamo žepke v sluznici (divertikle), kronična in akutna vnetja črevesne sluznice, krvavitve, žilne malformacije (nepravilnosti), notranje hemoroide, več vrst polipov. Je osnovna preiskava za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki.« Neredko jo zdravniki svetujejo tudi mlajšim oziroma starejšim od ciljne populacije programa Svit. »Največkrat pri neopredeljenih bolečinah v trebuhu, prikriti ali aktivni krvavitvi iz prebavil, dalj časa trajajočih prebavnih motnjah, driski, nepojasnjenem hujšanju ali v sklopu ugotavljanja slabokrvnosti. Preventivno jo naredimo tudi pri družinski anamnezi raka na prebavilih.« Kolonoskopijo z napotnico krije zdravstvena zavarovalnica, v nekaj zasebnih endoskopskih centrih pa je samoplačniška.

Prvi korak naredimo doma

Osnovni pogoj za uspešno preiskavo je dobra priprava, zlasti dobro očiščeno črevesje, poudarja specialist Robač. »To je mogoče doseči s posebnim načinom uživanja hrane in pitjem točno določene količine odvajalnih napitkov – v naši ustanovi svetujemo prašek Moviprep in Donat, kar omogoči odstranitev vseh prebavnih ostankov, tako da lahko čim kakovostnejše in objektivnejše opravimo preiskavo in odkrijemo vse morebitne spremembe. V redkih primerih bolniki niso sami sposobni čiščenja črevesja, zato jih sprejmemo in za ta postopek poskrbimo v bolnišnici.« Zdravnik poudarja, da je zelo pomembna tudi pravočasna ukinitev antikoagulantnih in antiagregacijskih zdravil (zdravil za redčenje krvi), saj lahko le tako varno opravijo preiskavo oziroma odščipnejo sluznico in odstranijo polipe.

Preiskava se začne z uvajanjem kolonoskopa v analno odprtino, ki jo lokalno blago omrtvičijo tako, da danko namažejo z gelom, namenjenim temu, da cevke (skoraj) ne čutimo. Sledi vpihovanje zraka, ogljikovega dioksida ali vode, saj lahko le tako opazujejo notranjost črevesja. Aparat nežno in z občutkom potiskajo v črevo tako dolgo, da dosežejo končni del debelega črevesa, torej slepo črevo (cekum), oziroma končni del tankega črevesa (ileum). Med izvlekom aparata iz črevesa odstranijo morebitne odkrite spremembe, če jih je mogoče odstraniti med pregledom. Trajanje preiskave se razlikuje od bolnika do bolnika. Odvisno je od zavitosti in dolžine črevesa, števila in velikosti sprememb, morebitnih zarastlin in sodelovanja bolnika. Pri bolniku, ki ne upošteva naših navodil, preiskava poteka dlje, je bolj boleča oziroma neprijetna, pravi sogovornik. »Vsak endoskopist si želi, da bi kolonoskopijo opravil čim bolje, da bi bolnik imel čim manj bolečin. Po izkušnjah sodeč, pri večini poteka z malo bolečine ali z občutkom napihnjenosti trebuha. Za normalen potek preiskave je torej zelo pomembna dobra komunikacija med zdravnikom in bolnikom.«

Zelo malo resnih zapletov

Z endoskopskimi aparati je mogoče opraviti veliko različnih posegov – od manj do zelo zapletenih odstranjevanj polipov (polipektomij) in čisto začetnih stadijev karcinomov, ki so jih še pred kratkim morali odstranjevati s kirurškim posegom, kar pomeni bistveno krajše okrevanje in tudi manj pooperativnih zapletov, prednosti endoskopskih posegov opisuje Nace Robač. »Poleg tega lahko z endoskopskimi aparati zaustavimo arterijske krvavitve, odstranimo različne tujke, s posebnim balončkom razširimo črevo, če zožitev ni posledica rakavih sprememb. Osnovni in najpogostejši posegi pa so biopsije (odščipi) črevesne sluznice in vseh mogočih črevesnih sprememb, ki jih pošljemo v patohistološko analizo in jih kasneje, če je to potrebno, ustrezno zdravimo.«

Tako kot med drugimi invazivnimi endoskopskimi preiskavami so tudi med kolonoskopijo mogoči zapleti. »Najbolj se bojimo perforacije oziroma predrtja črevesja, ki je sicer izrazito redek zaplet in praviloma zahteva kirurški poseg.« Pogosteje se pojavijo bolečine v trebuhu, občutek napihnjenosti, slabost, če pride do kopičenja zraka v želodcu, pojasnjuje zdravnik. Predvsem pri odstranitvi polipov se bojijo krvavitve in predrtja črevesne sluznice. Mogoča je tudi vročina ali mrzlica.

Kolonoskopijo praviloma izvedejo samo z omrtvičenjem danke, v sedaciji (s katero dosežejo stanje umirjenosti, uspavanosti) pa le v posebnih primerih, in sicer kadar gre za izrazito tehnično zahtevne kolonoskopije ali če ima pacient bolečine. »V naši bolnišnici jo v teh primerih največkrat opravimo v lokalni sedaciji, občasno pa tudi v splošni anesteziji.« Preiskava pri vsakem bolniku teče drugače, zato ni pravila, koga bo bolelo in koga ne, poudarja sogovornik. Običajno pa je bolj boleča pri izjemno suhih ljudeh, po več operacijah v trebušni votlini (zaradi zarastlin), pri izrazito zavitem črevesu, kar pa običajno ugotovijo že prej. »Veliko je odvisno od vsakega posameznika. Nekateri bolniki so že pred preiskavo v krču, jih je strah, napenjajo trebušno muskulaturo, hiperventilirajo, ne poslušajo navodil …, zato je preiskava težja tako za zdravnika kot tudi za bolnika.« Kolonoskopij nikoli ne delamo na silo, ob prevelikih bolečinah dobijo lokalno sedacijo ali pa preiskavo prekinemo, a je teh primerov zelo malo.« Za koga pa kolonoskopija ni primerna? Za to preiskavo je malo kontraindikacij, mednje spadajo toksični megakolon (prekomerno razširjeno debelo črevo, na primer pri KVČB), ileus (črevesni zastoj), hud potek ulceroznega kolitisa, akutni divertikulitis, kardiorespiratorno nestabilen bolnik, seveda pa tudi nesodelovanje bolnika ali neustrezno očiščeno črevesje, še izvemo od specialista Naceta Robača.

Natalija Mljač, fotografija: osebni arhiv


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media