Živeti zdravo se obrestuje

Dobro počutje | okt. '21

Mag. Dušan Repovš

»Zdravje je največ, kar imamo. Žal se tega pogosto zavemo šele, ko zbolimo,« je začel upokojeni zdravnik prim. mag. Dušan Repovš, dr. med., specialist socialne medicine, iz Ljubljane. Konec letošnjega avgusta ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z medaljo za velike zasluge v javnem zdravstvu in preventivni medicini ter še posebej v zdravstveni vzgoji.

Že v študentskih letih je stopil na preventivno pot in začel predavati na srednjih in višjih šolah predmete, kot so prva pomoč, nega bolnika in zdravstvena vzgoja. Pozneje je svoje poglede in novosti s tega področja prenašal tudi dodiplomskim in podiplomskim študentom na univerzi.

Zdravnik s srcem

Zaposlitve v njegovi dolgoletni karieri so bile številne in raznovrstne. Hkrati pa je opravljal še mnoge strokovne naloge v različnih društvih. Med drugim je bil sedem let generalni sekretar Združenja za preventivno medicino Jugoslavije in je vodil organizacijo zadnjega kongresa na Bledu. Ker je znal z besedami, je tudi veliko pisal in govoril. Pri tem je imel ves čas v mislih le eno: morda pa se bodo ljudje, ko bodo njegove nasvete brali ali slišali, le zavedeli, da je zares koristno zdravo živeti. Tako se številni še danes spominjajo njegovih televizijskih oddaj Ko še ne boli ali pa rubrike Kotiček za zdravje v tedniku Kmečki glas. Je tudi soavtor številnih učbenikov in brošur, še posebej tistih za prvo pomoč in zdravstveno vzgojo, iz katerih so se učile generacije Slovencev. Že tedaj je poudarjal, da lepa beseda še posebej v zdravstvu zaleže več kot pest zdravil. Ker je bil do vsakogar vedno ljubezniv in pozoren, je bil med bolniki zelo priljubljen, čeprav ni dolgo delal kot splošni zdravnik. Cenjen pa je bil tudi med kolegi, saj je v njegovi bibliografiji tudi približno 60 znanstvenih prispevkov.

Ker ne more iz svoje kože, opozarja na znano dejstvo, da vsak drugi prebivalec Slovenije umre zaradi bolezni srca in ožilja (srčni infarkt, možganska kap, pljučna embolija itd.), vsak peti zaradi raka in vsak dvanajsti zaradi bolezni dihal (predvsem pljučnice itd.). Kar četrtina ljudi v naši državi umre zaradi naštetih treh bolezni! »To so največkrat nepotrebne in prezgodnje smrti, ki bi se jim lahko izognili, če bi zmanjšali dejavnike tveganja. Ti pa so predvsem kajenje, previsoka telesna teža, preveč maščob in soli v naši prehrani, pretirano pitje alkoholnih pijač, premalo gibanja, preveč garanja, premalo počitka in preveč stresno življenje.«

Dejavniki tveganja

Prehrana. Prim. Repovš predlaga, da vsak dan jemo trikrat na dan: zajtrk, kosilo in večerjo. »Vsaj en obrok naj bo topel in kuhan. Uživajmo veliko sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov (z manj maščobami). Bodimo skromni pri mesu, še posebej mastnem, pa tudi pri sladkarijah. Hrana naj bo le rahlo soljena.« Jejmo počasi in vedno za mizo. Pravi, da je kruh zdrav, če ga ne pojemo preveč. Tak postane, če ga namažemo z veliko marmelade, maslom, medom ali ga pomakamo v mastne mesne omake. Pa tudi malo take hrane ne škodi. Pomembna je zmernost. »Povišana telesna teža je resen dejavnik tveganja za bolezni, kot so zvišan krvni tlak, obolenja srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, krčne žile, degenerativne spremembe sklepov, težave s hrbtenico, nekatere vrste raka (črevo, dojke) itd.« Zato je treba počasi hujšati z manj hrane in več gibanja ter znižano težo obdržati.

Z ženo Marijo in sinom Dušanom

»Če jemo dolga leta preveč sladko, mastno in sploh preveč hrane, če popijemo preveč alkohola, če smo pretežki in se premalo gibamo, lahko z leti postanemo diabetik tipa 2. Normalen krvni sladkor je med 3,8 do 6,1 mmol/l. Kar je več, pomeni že začetek sladkorne bolezni.« V začetku zdravljenja zdravnik predpiše dieto: skoraj nič sladkorja, zelo malo maščob, le malo ogljikovih hidratov (kruha, riža, testenin itd.), več beljakovinske hrane (pustega mesa, pustih sirov, skute, jogurtov z manj maščobami itd.) in veliko sadja in predvsem zelenjave. Tudi pri sladkorni bolezni je treba zmanjšati težo in se čim več gibati, saj pri gibanju sladkor zgoreva.

Voda in zrak. Vsak dan naj bi odrasli ljudje popili do tri litre tekočine (1,5 litra v hrani), če pa je zunaj vroče ali se potijo, pa še več. Gazirane pijače in tiste z umetnimi barvili in poživili ter sladili so zdravju škodljive. Priporočljivo je piti vodo iz pipe ali nesladkan čaj – izbira zelišč je velika.

Vsakomur koristi tudi svež zrak, čeprav malo hladen in malo vlažen, saj krepi zdravje. Suh in pregret zrak povzroča glavobol, utrujenost, izsušeno sluznico zgornjih dihalnih poti, ki potem ni odporna proti raznim okužbam, itd.

Previsoke vrednosti. »Približno 40 odstotkov odraslih ljudi, ki umrejo pred 65. letom starosti, umre zaradi previsokega krvnega tlaka in njegovih posledic. Krvni tlak ne sme biti višji od 140/90 mm Hg.« Visok krvni tlak je nevaren še posebno zato, ker uničuje notranje organe (žile, srce, ledvica, očesno ozadje itd.), a pri tem vrsto let ne povzroča nobenih posebnih težav. »Če je krvni tlak zelo visok, ga je treba skrbno nadzirati in zdravila jemati do konca življenja.«

Tudi zvišanje vrednosti holesterola in drugih krvnih maščob v krvi je povezano s slabimi navadami: kajenjem, pretiranim pitjem alkohola, nepravilnim hranjenjem (preveč maščob in sladkarij), debelostjo, premalo telesnega gibanja ter stresnim in napornim življenjem. Normalna vrednost holesterola v krvi je do 5,0 mmol/l. Zdravila zoper holesterol predpiše zdravnik po vrednosti nad 7 mmol/l. Poleg tega predpiše še dieto z manj zasičenimi maščobami (pusto meso, manj mastno mleko in sir, nič sladkarij, nič sladkih pijač, malo jajc). Sogovornik bolnikom priporoča, da pojedo približno pol kilograma sadja ali zelenjave na dan ter ribe vsaj enkrat na teden ter se vsak dan razgibajo. »V zrelih letih sta to predvsem živahna hoja in plavanje. Vse več ljudi spoznava tudi ugodne učinke nordijske hoje.«

Ateroskleroza. »Ateroskleroza je obolenje žil, ko so žile zožene in poapnele (obložene s kalcijem, maščobami itd.), kar lahko povzroči srčno ali možgansko kap, angino pektoris, gangreno udov, zvišan krvni tlak, okvare ledvic itd. Lahko pride tudi do okvare vida ter pešanja spomina, telesnih sposobnosti in razuma (demenca) … Na stene aterosklerotičnih žil se radi nalagajo še krvni strdki, ki povzročajo razne tromboze. Če pa pride strdek v srce ali možgane ali pljuča, lahko povzroči smrt.«

Podobno kot pri sladkorni bolezni, visokem krvnem tlaku in povišanem holesterolu se je treba več gibati, shujšati, če je bolnik pretežak, jesti zdravo hrano, dovolj piti in se odreči alkoholu (posebej še žganim pijačam) ter kajenju.

Gibala. Zaradi degenerativnih sprememb okostja (velikih in malih sklepov ter hrbtenice) sicer nihče ne umre, vendar te spremembe, ki so zaradi staranja prebivalstva vse pogostejše, povzročajo manjšo gibljivost, invalidnost in veliko bolečin. »Tudi tu je gibanje daleč najboljša preventiva. Pa tudi primerna obutev (odsvetujem 'špičake' in previsoke pete), naravno (ergonomsko) oblikovan stol, dovolj trdo ležišče in primerna telesna teža.«

Opozori še na osteoporozo, ki je najpogosteje posledica pomanjkanja kalcija, ki daje trdnost kostni masi. Priporoča, da si kostno gostoto izmerijo vse ženske, katerih mame so imele osteoporozo, pa tudi vse tiste, ki nimajo več menstruacije, še posebno če so suhe in so bile takšne že v času rasti, če so belopolte, če so izgubile menstruacijo pred petinštiridesetim rojstnim dnevom, če so jemale večje odmerke kortikosteroidov, če so dolgo kadile ali uživale alkohol ter bile telesno neaktivne. »Zoper osteoporozo je treba telovaditi, se sprehajati na svežem zraku in soncu, jesti pa hrano, bogato s kalcijem: mleko, mlečne izdelke (jogurt, pinjenec, mleko, skuto) in ribe.«

Cigarete in alkohol. Tisti, ki kadi, škoduje predvsem samemu sebi, čeprav vemo, da smo prisiljeni »kaditi« tudi drugi, če smo v majhnem in zaprtem prostoru s kadilci (število ni bistveno, dovolj je že eden). »Škodljive snovi v cigaretah poškodujejo sluznico dihalnih poti, zožujejo žile (predvsem v nogah, srcu, možganih), povzročajo pljučnega raka, rano na želodcu ali rano na črevesju ipd.«

Iz izkušenj vemo, da je alkohol veliko hujša droga, saj navadno prizadene celo družino. »Pretirano pitje alkohola povzroča vnetje želodca, jeter, ledvic, poškodbe črevesa, ožilja in srca itd. Alkohol počasi 'topi' možgane, zato takšna oseba duševno propada: ima privide, prisluhe in postane nedružabna ... Alkoholiki so pogosto tudi zelo nasilni in pretepajo ženo in otroke.«

Prim. Repovš poudari, da je bistveno, da se vsi, četudi živijo sami, vsak dan uredijo in lepo oblečejo ter gredo ven, pa čeprav samo okoli bloka. Sprehod je tudi priložnost, da koga srečamo in poklepetamo. Izredno blagodejno je tudi ukvarjanje s konjički, pa naj bo to vrtnarjenje, ukvarjanje z rožami, potovanja, obiskovanje univerze za tretje življenjsko obdobje, branje ipd. Končno pa je naš sogovornik tudi prepričan, da mora zdravstvo obvezno ostati javno, saj si bodo sicer dobro zdravstveno oskrbo lahko privoščili le dovolj bogati ljudje.

Naša odgovornost

Ko je prim. mag. Dušan Repovš, ki je letos dopolnil 93 let, začel že kmalu po diplomi, ki jo je opravil leta 1959, javno propagirati zdrav način življenja, so ga marsikateri debelo gledali. »Poudarjal sem pomen gibanja in da je za zdravje škodljivo imeti preveliko telesno težo, previsok krvni tlak, holesterol in sladkor.« Do tedaj so ljudje večinoma mislili, da ko človek zboli, mu da zdravnik tablete ali pa ga operira in potem je spet zdrav. Vesel je, da se danes veliko več ljudi zaveda, da lahko tudi sami vplivajo na boljše zdravje in veliko naredijo zanj. »Če pa zbolijo, je pomembno, da čim prej obiščejo zdravnika in potem dosledno upoštevajo njegova navodila.«

Neva Železnik, Fotografiji: osebni arhiv


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media