Kultura kratke

Prosti čas | okt. '21

GLASBA

Hči polka v mariborski operi

Skladatelj Gaetano Donizzetti je bil znan po hitrem pisanju glasbenih del, napisal je več kot 70 oper, med njimi pogosto izvajajo opero Hči polka. V njej se subtilno poigrava z opernimi in družbenimi konvencijami, ki nastajajo v komičnih trkih med pripadniki različnih družbenih stanov, kar v gledalcu in poslušalcu izzove smeh in obenem osuplost nad virtuoznimi vokalnimi akrobacijami. Kljub že večkrat videnemu srečnemu razpletu na videz nepremostljivih razlik med zaljubljencema nas skladatelj vedno znova prepriča z liričnostjo pevske melodije in humorjem, kar polepša sive čase. Od 15. oktobra na velikem odru mariborske operno-gledališke hiše.

Abonmaji Orkestra Slovenske filharmonije

»Žene nas neusahljivi optimizem in želja po neposrednem stiku z vami. Zato gremo v sezono 2021/22 tako kot lani, na vse ali nič. Pripravili smo nov bogat izbor koncertnih dogodkov, zbranih v šest abonmajskih ciklov, od katerih bodo trije našli svoje mesto v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, trije pa v Slovenski filharmoniji. K sodelovanju smo pritegnili dirigente, ki so nas v minuli sezoni resnično navdušili, ter jim dodali vrsto izjemnih glasbenih umetnic in umetnikov,« je zapisal direktor in umetniški vodja Orkestra Slovenske filharmonije Matej Šarc.

Z izjemnimi gosti se boste srečali v abonmajih SMS – Same mogočne skladbe in FKK – Filharmonični klasični koncerti, ki bodo dvigovali izvedbeno raven skladb bližnje in daljne preteklosti. V novem abonmaju SOS – Sodobne orkestrske skladbe bodo razblinili vse predsodke o nedostopnosti sodobne glasbe, pri čemer vam bo pomagal obisk brezplačnih SIM – Sobotnih izobraževalnih matinej. Boni za nakup celotnih abonmajev niso mogoči, lahko pa z njimi vplačate posamezne koncerte.

 

Jazz na Ljubljanskem gradu

V novi sezoni Jazz Cluba Ljubljanski grad bo v Skalni dvorani vse v znamenju jazza, soula, funka, rocka, bluesa in drugih sorodnih glasbenih zvrsti. Ostajajo zvesti dosedanji programski usmeritvi, žanrski pestrosti in generacijski raznolikosti. Med drugim se bodo do konca leta zvrstili Eva Hren, Boris Cavazza kvintet, Lado Leskovar kvartet, Prismojeni profesorji bluesa, Zlatko in Optimisti ter Slavko Ivančič.

fotka: Lado Leskovar

GLEDALIŠČE

Prešernovo gledališče Kranj

Novo sezono je po 23 letih zadnjič oblikovala dramaturginja Marinka Poštrak, ki napoveduje pet odličnih predstav. Prva premiera bo Mama francoskega pisca in aktualnega oskarjevca Floriana Zellerja. Vrhunsko večplastno, enigmatično in pretresljivo dramsko besedilo pripravljajo v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj. Režiral jo je Ivica Buljan. Govori o težavah zapuščene ženske, o bolečini in samoti matere, ki gleda, kako njena otroka odideta, in ki v svoji hiši ostane sama, ker odide še mož. Kako bi lahko spet zaživela, je vprašanje, na katerega morda dobimo odgovor.

Čriček in temačni občutek

V SNG Nova Gorica bo prvo letošnjo premiero, tj. družinski glasbeno-vizualni spektakel, režirala Ivana Djilas. Zgodba o temačnem občutku v čričkovi glavi je del gozdnega cikla knjig nizozemskega superzvezdniškega avtorja Toona Tellegena. Usedel se je pod kakšno drevo in ustvaril poseben svet sredi gozda, v katerem ni ne smrti ne seksa. Vse živali so samo po ena iz svoje vrste, in ker v nizozemščini živali nimajo spola, so vsi njegovi črički, veverice in sloni enaki. Gozd je nekakšna alegorija družbe, v kateri vsi idealno sobivajo. Kljub temu pa imajo, tako kot mi, tudi vsi prebivalci gozda svoja bivanjska vprašanja. Živali gledalcu ponudijo neverjetno lepa, modra in inteligentna razmišljanja o smislu življenja. Premeteni in lucidni pisatelj je že pred desetletjema, ko je zgodba nastala, zaznal, da se svet vedno bolj vrti v neko čudno smer, z značilnim humorjem govori o temnih in človeških občutkih nemoči, ki so danes še pogostejši kot v času njegovega nastanka.

RAZSTAVE

Prenovljena Cukrarna

Več tisoč kvadratnih metrov površine nekdanje stavbe Cukrarna v Ljubljani je postalo Galerija sodobne umetnosti s kavarno, knjižnico, predavalnico ter prostori za prireditve, posedanje in druženje. »Želimo si, da bi bila siva zgodovina pozabljena, da bi prinašala nove ideje,« je povedala umetniška vodja in kuratorka Alenka Gregorič. Znano je, da je bila to nekdaj tovarniška stavba, ki so jo zgradili leta 1858 kot rafinerijo sladkorja. Po požaru je zaživela kot tobačna tovarna, kasneje kot vojašnica, po potresu pa je postala zatočišče za socialno najranljivejše Ljubljančane, tudi umetnike. Med njimi sta bila pesnika moderne Dragotin Kette in Josip Murn Aleksandrov. Avtorji prenove Marko Studen, Boris Matić in Jernej Šipoš menijo, »da bo z novo pridobitvijo postala Ljubljana manj provincionalna«. Prva razstava z naslovom Čudovitost spomina predstavlja dela 15 mednarodno uveljavljenih sodobnih umetnikov.

Šaleška dolina – dolina gradov

V atriju Velenjskega gradu je na ogled multimedijska razstava Staneta Špegla. Predstavlja osem likovnih variacij upodobitev šaleških gradov, ki jih je leta 1681 upodobil Georg Matthäus. Srednjeveška gospoda je gradove in graščine zgradila v tej malo odročni pokrajini zato, ker se je zavedala čudovite pokrajine in prijaznih vremenskih pogojev. Za vsakega je Špegel napisal tudi po eno skladbo, ki dodaja njegov domišljijski pogled tako v preteklost, sedanjost kot tudi prihodnost. Dolina se je v zadnjih sto letih preoblikovala v industrijsko pokrajino, toda gradovi so ostali kot spomin na neokrnjeno pokrajino in še danes pripovedujejo zanimive zgodbe. Na ogled vsaj do konca oktobra.

V Galeriji Vžigalica

Si lahko do konca oktobra ogledate razstavo japonskega umetnika, performerja in aktivista Yoshinorija Niwe. Razstava O rehabilitaciji prevlade in posesti je zasnovana kot tematski pregled projektov umetnika v vsebinskem trikotniku ekologija – denar – politika. Niwa se pogosto namerno izpostavlja nenavadnim družbenim situacijam z namenom razgaliti samoumevnost, praznino oziroma absurdnost zakoreninjenih sistemov in identitet.

FILM

Filmska srečanja ob kavi

Prizor iz filma Iskalci tartufov

V Kinodvoru se že dvanajst let odvija eden najbolj priljubljenih in obiskanih programov za starejšo generacijo. V oktobru si boste lahko ogledali film Iskalci tartufov, toplo, poetično in pogosto humorno odo o tesni zvezi med človekom in živaljo ter življenjem, polnem preprostih užitkov, ki počasi izginja. Gostji v pogovoru, ki ga bo vodila Irena Matko Lukan, bosta Sara Kocjančič, druga generacija lovcev na tartufe v družini, in njena psička Liza. Srečanje bo 20. oktobra ob 10. uri (sledi pogovor) ali ob 15. uri. Že 3. novembra pa se boste družili ob večkrat nagrajenem filmu Minari korejsko-ameriškega režiserja Leeja Isaaca Chunga, ki je spomine na otroštvo prelil v pristno zgodbo o iskanju ameriških sanj in moči družinskih vezi.

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media