Jedi s krompirjem

Dobro počutje | okt. '21

Juha iz vijoličastega sladkega krompirja

Če tudi za vas velja, da ni kosila brez krompirja ali pa ste že siti praženega, vam ponujam ideje za popestritev jedilnika. In še kupček »krompirjevih« nasvetov.

Krompir smo v Evropi začeli uživati sorazmerno pozno, in sicer šele v 18. stoletju, a se je hitro razširil, saj ga je bilo enostavno gojiti, in ker je bil okusen ter hranljiv, je zelo kmalu postal osnovna hrana. Ko ga je v 19. stoletju napadla krompirjeva plesen in za več let uničila pridelek, je to povzročilo hudo lakoto.  

Krompir je hranljivo in izjemno vsestransko živilo. Uporabljamo ga za sladice, priloge, glavne jedi, solate in celo kruh. Poznamo več kot 3000 sort, a niso vse primerne za vse jedi. Na splošno velja, da čvrstejše in zgodnejše sorte krompirja vsebujejo manj škroba, zato so primernejše za pečenje, cvrtje in solate, poznejše sorte pa navadno vsebujejo več škroba in so uporabne predvsem za kuhanje, pireje in sladice. Kifeljčar je torej res imeniten pečen, njoki pa bodo odlični iz poznega jesenskega krompirja. 

Krompir spada med živila z visokim glikemičnim indeksom. Pri zdravem prehranjevanju ga zato v obroku povežemo z zelenjavo, mesom, ribo, torej ne z drugimi ogljikovimi hidrati. Zato polnjene paprike v paradižnikovi omaki po tem načelu raje ponudimo same, ne s krompirjevim pirejem, kot je v navadi.

Koristni nasveti:

- Izkopan neopran krompir shranimo v vrečevino ali zabojček, ne v plastične vreče, sicer začne pospešeno gniti ali kaliti. Za krompir sta primerni temperatura v shrambi okrog 6 stopinj Celzija in visoka vlažnost (90 odstotkov). Temperatura naj tudi pozimi ne pade pod 5 stopinj Celzija (kar sicer zelo ustreza drugim pridelkom), sicer krompir dobi sladkast priokus, saj se zaradi hladu sladkor, pretvorjen iz škroba, ne porabi za dihalne procese in ostaja v gomoljih. To popravimo tako, da podhlajeni krompir za dva tedna postavimo na sobno temperaturo, da se sladkor porabi, vendar pa moramo krompir nato čim prej skuhati in pojesti.

- Krompir med rastjo pozeleni na tistih delih gomoljev, ki so kukali iz zemlje. V zelenih delih se je nakopičil solanin, ki je zdravju škodljiv. Ta se v večini med kuhanjem razgradi, vendar za boljši občutek in večjo varnost zeleni del odrežemo. Vsekakor odstranimo tudi krompirjeva očesa, tam je koncentracija solanina največja.

- Namakanje narezanega krompirja v vodi je nesmiselno zaradi izločanja mineralov in vodotopnih vitaminov. Krompir le na hitro ostrgamo oziroma olupimo in takoj skuhamo. Če bi si radi prihranili čas, ga damo v vodo z malo soli in pospravimo v hladilnik.

- Krompir vsebuje pester izbor mineralov. Med njimi po količini izstopajo kalij, magnezij in silicij. V telesu deluje bazično. Kuhamo celega v olupku ali večjih kosih in v slani vodi, s čimer zmanjšamo izgube mineralov.

- Hladen krompir je slabše prebavljiv od sveže kuhanega, vendar se s segrevanjem škrob pretvori v znova prebavljivo obliko. Hladen, na primer pripravljen v solati, ima celo nižji glikemični indeks kot topel.

Kaj je sladki krompir? S tujko mu pravimo batata in ni krompir, ampak gomolj povsem druge rastline iz botanične družine slakovk, medtem ko krompir uvrščamo med razhudnikovke. Gomolji so praviloma večji od pravega krompirja in različnih barv (beli, oranžni, vijoličasti), bolj sladkastega okusa, ki spominja na lešnike. Listi so užitni, medtem ko listi navadnega krompirja niso. Zaradi drugačnega razmerja med amilozo in amilopektinom ima batata nekoliko nižji glikemični indeks kot navaden krompir. Uporabljamo ga kot običajen krompir, in sicer za kuhanje, cvrtje, pečenje, zaradi sladkastega priokusa ga pogosto mešamo z navadnim krompirjem ali pa jedi dodamo nekaj kisline.

Kaj je topinambur? Je visoka rastlina s cvetovi, podobnimi sončnicam,

iz družine nebinovk in ima odebeljene korenine sladkastega okusa, bogate z inulinom, ki je prebiotik, vendar z mnogo manj škroba kot kateri koli krompir. Korenine ali gomolje zanimivih oblik in sladkega okusa uporabljamo predvsem za cvrtje in pečenje, manj za kuhanje.

Krompirjevi čolnički

Potrebujemo: 4 krompirje, olje, narezano slanino ali panceto, nariban sir, zelišča po izbiri, sol.

Priprava: Krompir skrtačimo ali temeljito umijemo, premažemo z oljem, položimo na pekač, vsakega nekajkrat prebodemo z vilicami in porinemo v segreto pečico. Pri 200 stopinjah jih pečemo 35 do 40 minut, da se zmehčajo. Nekoliko jih ohladimo, nato prerežemo na pol in po želji za prave čolničke vsako polovico po dolgem še enkrat na pol, da dobimo četrtine. Krompirje razporedimo po pekaču. Sredico krompirja izdolbemo, jo pomešamo s slanino in zelišči, vse solimo, potresemo s sirom in damo v pečico.

V pečici jih pečemo 10 do 15 minut, da se sir stopi in slanina hrustljavo zapeče.

Juha iz vijoličastega sladkega krompirja

Potrebujemo: 2 velika sladka krompirja vijoličaste barve (približno 1 kg), lovorjev list, timijan, sok pol limone, 0,75 l jušne osnove ali vode, sol, poper.

Priprava: Olupljen sladki krompir z lovorjem in timijanom skuhamo do mehkega. Zelišča odstranimo, krompir pretlačimo, dodamo limonov sok, prilijemo toliko vode ali jušne osnove, kolikor je potrebujemo, po okusu solimo in popramo, ponovno zavremo in ponudimo, po želji s kančkom oljčnega olja.

Koristen nasvet: Vijoličasti sladki krompir vsebuje antioksidante antociane. Kot je v navadi pri vijoličasti zelenjavi, v jed dodamo nekaj kisline, da ohranimo lepo in privlačno barvo. Tu je kislina ključna, da juha ni sladkasta in dobi malce pikantnosti. Če vam ni všeč vijoličasti krompir, izberite oranžnega.

Zapečene krompirjeve vetrnice

Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg krompirja, žlico masla, sol, poper, muškatni orešček, 3 rumenjake.

Priprava: Pečico vklopimo na 230 stopinj. Olupljen in narezan krompir skuhamo do mehkega. Odcedimo, dobro pretlačimo in odcejenega pustimo še minuto v loncu na štedilniku, da nekaj vode dodatno izpari. Potem vmešamo maslo, nazadnje pa rumenjake. Zmes naložimo v vrečko s širokim nastavkom in nabrizgamo v pekač ali vanj položimo kupčke krompirjeve zmesi kar z žličko. Porinemo v segreto pečico in pečemo 10 do 15 minut, da se hrustljavo zapečejo.

Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. teh.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media