Zagoriški fantje, mojstri ljudskega petja
Dobre stare viže
Pevci so se prvič zbrali v Zagorici leta 1948, da bi zapeli na svatbi. Zbral jih je Ivan Kralj, po domače Vintarjev, ki je bil vodja skupine vse do svoje smrti. Zbral je fante, ki so peli naprej in počez, se pravi tenoriste, ter basiste, ki so peli tretji glas. Temu so rekli fantovsko petje in tako je ostalo v skupini do današnjih dni. Zagoriški fantje so od samega začetka peli kot nekdaj fantje po vaseh, ubrano, sproščeno in predvsem domače, med njimi pa so bili vedno tudi pravi mojstri ljudskega petja.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Tu sva zato, da jim prinašava veselje
Valerija in Ivo Čarman iz Sv. Duha pri Škofji Loki sta letos za svoje dolgoletno prostovoljno delo z ranljivimi skupinami, predvsem otroki prejela državno odlikovanje: medaljo za zasluge. Na pogovor sta povabila Tomija Jakšo, fanta, ki mu je rak pojedel nogo pod kolenom, a se ni vdal. Vidita ga kot svojega naslednika v zavodu Inštitut Zlata pentljica, ki sta ga ustanovila tudi z namenom, da bodo mladi lahko nadaljevali njuno delo.Starejši človek, ki ga oskrbujemo, ni otrok
Po hiši, kjer je star onemogel človek, neredko odmeva svarilo: »Mama, ne!« Pred hranjenjem 90-letne samske intelektualke v domu za stare ljudi pa slišiš: »Mam'ca, zdajle bova pa popacali tole najino dobro kosilce!« Ta poklicna oskrbovalka nima namena žaliti priletne gospe in ona hčerka prav tako ne, njuno govorjenje pa je neustrezno.Angleža, srečna med Belokranjci
Gill in Dennis Wraight, Angleža, ki sta se preselila na Belčji vrh v občini Črnomelj pred šestnajstimi leti, sta lahko vzornika vsem nam. Nenehno zaposlena upokojenca živita življenje, ki ga ljubita in se dobro razumeta z vsemi. Oba tečeta in sodelujeta na tekaških tekmovanjih. Sodelujeta v projektih vseživljenjskega učenja, kot učitelja in učenca in skrbita za svoje mačke.Očitno se bomo morali navaditi na vse bolj vroča in sušna poletja ter občasna neurja. Narava je začela izstavljati račune za vse, kar počnemo z našim planetom. Morda imamo še čas za streznitev. Ni prav, da čakamo le na druge, vsi lahko prispevamo k spremembam. Tudi najmanjši koraki in poteze štejejo. Poskrbimo lahko za večjo samooskrbo. Skoraj na vsakem koščku zemlje lahko pridelamo nekaj hrane, ki je povrhu še bolj zdrava in skoraj zastonj. Izogibajmo se uporabi plastike, namesto avtomobila uporabimo kolo ali se odpravimo peš, namesto da potujemo v daljne dežele, raje raziskujmo domače loge.
-
Fotogalerije
Prvi dan medgeneracijskega druženja
23. maj 2022 Po dveh letih premora so se...Začel se je jubilejni, že 20. F3ŽO
29. september 2021 Po letu premora zaradi epidemije...Na otoku Gozo še največ zelenja
10. april 2020Radoživa in pisana Malta
9. april 2020 Tik preden nam je koronavirus...Prostor mora biti za vse generacije
2. oktober 2019 Festival za tretje življenjsko... 
-
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več » -
Zgradili so Most, ki ga nihče ne bi smel porušiti
Kdaj v pokoj in kaj je dobro upoštevati?
Decembra višje pokojnine za 2 odstotka
Sprejete rešitve ne rušijo sistema, pomenijo pa dvig najnižje pokojnine
Z odnosom do ostarelih svojcev dajemo zgled otrokom
Usklajevanje pokojnin je namenjeno ohranjanju njihove vrednosti
Predlog za ureditev statusa dokupljene dobe
Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver prejemnika nagrade Državljan Evrope
© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media