Gora, izbruhana iz morja

Prosti čas | okt. '21

Vandramo po Sloveniji

Vrh Smrekovca, zadaj pogled v Šaleško dolino

Na Smrekovec se najbliže in tudi najudobnejše pride iz Ljubnega v Zgornji Savinjski dolini. Do Doma na Smrekovcu (1375 m), ki je te dni odprt ob koncih tedna, pelje 16 kilometrov dolga cesta, ki je na koncu makadamska. Od doma krenemo levo po poti v smeri Smrekovca (1577 m), ki ga dosežemo v dobre pol ure.

Pot se sprva zmerno vzpne čez travnato pobočje, nato pa se usmeri v gozd, kjer se za krajši čas postavi bolj strmo, a hitro postane položnejša in nas pripelje na razpotje, kjer na desno krenemo k razglednemu vršnemu slemenu Smrekovca, h kamniti piramidi. Če zavijemo levo, bi čez dve uri prišli na Komen, ki je sicer najvišja gora smrekovškega pogorja.

V oligocenu, obdobju zemeljske zgodovine pred 28 do 22 milijoni let, so na štirikrat večjem območju bruhali vulkani, in sicer pod površino tedanjega morja. Zemeljska drama je bila tako silovita, da so se vulkani dvignili za več kot poldrugi kilometer. Lava se je izlivala po morskem dnu in vdirala v vulkanske razpoke, kjer jo je v mešanici z morsko vodo eksplozivno razprševalo in raznašalo. »Proti površju so prodirale andezitne in dacitne magne.« Tako slovenski geologi razčlenjujejo kemične procese v tej kataklizmi. Bralci se o tem lahko poučijo v knjigi 70 geoloških zanimivosti Slovenije, ki jo je leta 2016 izdal Geološki zavod Slovenije. V tej nadvse zanimivi knjigi so obravnavani tudi drugi kemični procesi, ki so se dogajali v teh odpiranjih zemlje. Kako je bil takrat današnji vzhodnoalpski svet burno stresen in zadimljen, si lahko predstavljamo ob vulkanskih prizorih z Etne ali Strombolija, Islandije ali Indonezije, ki jih opazujemo na televiziji.

Vulkanska skala iz andezita na Smrekovcu

Danes Smrekovec seveda ni videti ognjeno razbrazdan, ves je zelen. Na prijaznih strminah in prepišnih razglednih planjah se košatijo krošnje toliko lepo rastočih smrek, da je bivši vulkan dobil po njih ime. Kot lepo raščeni in vzgojeni bratje se složno držijo za rame: Travnik (1634 m), Komen (1684 m), Krnes (1613 m) in Smrekovec (1577 m). Po vrhovih so lepo obriti, zakaj na vršnih slemenih, robovih njihovih kraterjev, so za njimi ostale le skale andezita in groha, ki srebrno-črne molijo iz planj, po katerih v vetru kot v savani valovijo travne bilke, ki se imenujejo volk in so značilne za zakisana tla. Skale med njimi se zdijo kot ohlajen grodelj, ki ga je nekdo znosil iz plavžev in ga tu pozabil. Iz vulkanskih kamnin je zgrajeno vse pogorje in je zaradi tega edinstveno v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Bohotno zaraščeno pogorje

Lava je bruhala iz prelomnice, ki jo znanost imenuje po Šoštanju; pravzaprav iz vulkanskih stožcev, zraslih iz prvotnega panonskega morja. V stiku z zrakom je lava nenehno preperevala in razpadala v rodovitno prst, zato so oblike pogorja postajale zaobljene in so se bohotno zaraščale. Smrekovško pogorje se nam tako kaže kot dolg zaobljen hrbet velikanske predpotopne živali, ki se z glavo trmasto sklanja pod skalno Raduho in Grintovce na zahodu. Tej »živali« se s hrbta vrezujejo na vsako stran plitve gube, ki so vododržne, zato smrekovški potočki tečejo po površju. Tu se planincu ni treba spuščati v peklenske debri ali korita, če hoče prekoračiti kakšno hudourno vodo, kot v bližnjih apnenčastih pogorjih; lahko si pri prečenju slemen izbira tudi komaj vidne lovske ali pastirske steze. Zlahka se bo držal smeri, če je le dan lep; jase so obsežne in razgledne, vrhovi so lepo vidni.

Vrh Komna (ali Kamna kot mu pravijo Korošci) je raskav od andezitnih skal pravljičnega videza. Na sever, na koroško stran, se spušča v prepadnih, od lišajev temnozelenih skalnih odstavkih, ki jih lahko prepoznamo kot ostanek nekdanjega kraterja. Tu si lahko pobližje ogledamo ta hitro razpadajoči vulkanski andezit, ki je dobil ime po daljnih Andih. Pod njim so strmi gozdovi, ki se spuščajo v doline rečic Bistre in Meže. Tu so nekoč precej oglarili in vozili oglje v koroške fužine. Spomladi lahko stopamo čez cvetne vrtičke, ki so zaradi kamninske sestave tal posebno bujni. Poleg jegliča, gorske sretene in kochovega svišča botaniki posebno cenijo alpsko zvončico in alpsko azalejo, ki ima rdeče cvetove razgrnjene po tleh v obliki blazin. To sta redki rastlini, ki sta na Smrekovcu precej razširjeni. Kaj pa jeseni? Ah, jeseni vas čakajo kupčki brusnic, rdečih kot kri.

Bele Vode na vzhodu, globeli in vršine Zgornje Savinjske doline na zahodu, Golte (Mozirske planine) na jugu in Uršlja gora ter Peca na severu se od Smrekovca držijo malo odmaknjene, kot da je ta sosed še zmeraj prevroč. Zato pa odrinjenec ponuja sanjski razgled, ki kar traja, pa če hodite po njem ure in ure. No, teh ur ni preveč. Od Koče na Smrekovcu je na vrh kopastega Smrekovca dobre pol ure vzpona, do vrha Komna pa po spuščajoči in dvigajoči se poti dve uri.

Smreke ponekod zakrivajo širne razglede po bližnji in daljni okolici. Občudovati je mogoče predvsem bližnje vrhove in grebene štajerskih in koroških gora, ob lepem vremenu po neurjih pa seže pogled celo tja daleč na Karavanke in Julijske Alpe, v katerih je mogoče brez velikih težav prepoznati Triglav, na drugi strani obzorja pa se ob razglednem vremenu razkazujejo obrisi avstrijskih Visokih Tur. Na glavnem vrhu pogorja stojita triangulacijska piramida s skrinjico in vpisno knjigo ter razgledna miza z vrisanimi smermi na vrhove, ki se razkazujejo od tod, tudi na očarljivo Uršljo goro. Piramida in mizica sta zgrajeni iz vulkanskega kamna andezita in tufa.

Ob Domu na Smrekovcu so iz domačega vulkanskega kamna sezidali kočico, informacijsko točko, kjer obiskovalci izvedo marsikaj o 15 kilometrov dolgem smrekovškem pogorju. Zaradi svojih posebnosti, tudi nekaterih redkih živalskih in rastlinskih vrst, je greben med Smrekovcem in Komnom od leta 1987 zaščiten kot naravni rezervat, ki je kot del geoparka Karavanke naravna učilnica za ohranjanje, trajnostni razvoj in prepoznavnost naše izjemne geološke dediščine.

Besedilo in fotografiji: Željko Kozinc


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media