Ko pride prvi hlad in se bliža kurilna sezona

Prosti čas | okt. '21

Kurilna sezona običajno traja kar pol leta, včasih se začne prej ali pa se konča pozneje. Pri klasičnih togih sistemih centralnega ogrevanja ne želimo zaganjati sistema ob vsakem hladnem večeru in si moramo pomagati drugače, da premostimo hladno obdobje. To velja tudi takrat, kadar smo vezani na mestni ogrevalni sistem ali ogrevalni sistem večje stanovanjske stavbe. Pomagamo si z električnimi konvekcijskimi ogrevali, IR-paneli, tudi z grelno funkcijo klimatske naprave ali kamini.

Sodobni sistemi pa so, če poenostavimo, pripravljeni ves čas in se zaženejo sami po potrebi. Če imamo lastno centralno ogrevanje in je termostatsko, se bo sistem sam vključil ob padcu notranje/zunanje temperature. Ne glede na to, ali imamo toplotno črpalko, plinski grelnik ali katero drugo ogrevanje. Plinske naprave in toplotne črpalke lahko delujejo vse leto za pripravo sanitarne vode, toplotne črpalke tudi za hlajenje. Sodobni sistemi omogočajo tudi daljinsko upravljanje prek brezžičnega vmesnika, ko lahko doma zaženemo gretje ali povečamo želeno temperaturo od drugod.

Lahko imamo radiatorsko, talno gretje ali kombinacije, k čemur morda spada tudi kamin ali celo lončena peč, ki jo zakurimo v prehodnem obdobju ali zelo mrzlih dneh. Odprti kamini so mnogo manj učinkoviti od zaprtih, saj gre večina toplote v dimnik. Male samostoječe peči oziroma kamini so lahko na drva, brikete, pelete in so učinkovito grelno telo, morda tudi za počitniške hiše.

V kopalnici najprej zaznamo hlad jesenskih dni, zato bi radi ogreli prostor. Lahko ga ogrejemo z IR-paneli, lestvičnim radiatorjem, ki je sicer del centralnega gretja, a ima dodano električno sondo, lahko pa je neodvisen, torej le električen. Tudi električno talno gretje je v kopalnici dobrodošlo. S termostatom samo poskrbi za doseganje primerne temperature. Varčevanje je pri tem nesmiselno, da bi ročno vključevali gretje deset minut prej, preden prostor uporabljamo, kajti s kratkotrajnim vklopom pred uporabo prostora ne bomo dosegli želene temperature.

Priprava na kurilno sezono

Priprava na novo kurilno sezono je nujna že spomladi po končanem ogrevanju ali poleti, ne pa šele jeseni, ko se bližajo hladni dnevi. Takrat je prepozno, da naročamo kuriva (olje, drva, pelete, sekance, plin v cisterni), čistimo drvarnico, klet in cisterno ali zadnji trenutek kličemo serviserja za popravila ali redni letni pregled. Serviserja pokličemo po koncu kurilne sezone ali poleti, da preveri sistem, očisti gorilnik, preveri napravo, pline, pritisk vode v radiatorjih, jih odzrači, ali ga jeseni celo ponovno prosimo, da zažene centralno peč. Pregleda lahko tudi nivo vode v sistemu, termostate in podobno. Tudi za sisteme s toplotno črpalko in kombinirane sisteme je prav, da so pregledani takrat, ko jih najmanj potrebujemo. Če je gretje sanitarne vode vezano na sistem, se vzdrževanje običajno opravi poleti.

Tudi dimnike očistimo po koncu kurilne sezone ali poleti. Dimnikarska dela so najbolj nujna pri pečeh na trda goriva in kurilno olje, saj je treba dimnike očistiti saj in katrana. Tako preprečimo možnost požara in izboljšamo delovanje naprav. Pri plinskih napravah katranskih oblog in saj ni, so pa zelo pomembne meritve dimnih plinov in tesnjenja naprave. Redno vzdrževano napravo preverja serviser, ki tudi izmeri varnost naprave, izkoristek, dimniške pline.

Nujna vzdrževalna dela

Včasih preberemo, da so uporabniki v dvomih, zakaj dimnikarji posegajo v delovanje centralnih grelnih naprav, predvsem plinskih, za kar pri zapletenosti in raznolikosti naprav morda niso najbolj usposobljeni. Po potrebi je verjetno res nujno, da se posvetujejo s serviserjem glede preverjanja, saj pri redno vzdrževani napravi vse meritve opravi že serviser. Nevarne pa so lahko ogrevalne naprave, ki jih nihče ne pregleda, in delujejo, dokler se ne pokvarijo.

Spomladi in poleti opravljamo tudi razna vzdrževalna dela na radiatorjih (menjava radiatorjev, ventilov, barvanje in podobno). Sicer lahko, kadar je nujno, radiator zamenjamo tudi med kurilno sezono, kar pa je enostavnejše narediti v stanovanjski hiši kot v bloku. Če živimo v stanovanjskem bloku in nimamo svojega ogrevalnega sistema ali smo priključeni na toplovod, vemo, da so vzdrževalna dela poleti in nam samim ni treba storiti kaj dosti. Poskrbimo pa lahko za radiatorje, ki jih posesamo z močnim sesalnikom ali obrišemo z mokro krpo, da se prah ob gretju ne bo dvigoval v prostor. Včasih se termostatski ventili tudi zataknejo, zato jih občasno malo obrnemo sem in tja.

Čiščenje radiatorjev je nujno

Čiščenje radiatorjev je nujno opravilo pred začetkom ogrevanja tudi v stanovanjski hiši. To lahko počnemo s posebnim omelcem, sesalnikom in mokro krpo. Preverimo, ali radiatorji niso zakriti s pohištvom, sedežno garnituro ali niso prekriti z zavesami. To je namreč pogosta napaka. Zavese so nam všeč in visijo do tal čez radiator, a s tem močno zmanjšamo učinek gretja in onemogočimo kroženje zraka. Radiator je topel, z vrha se navpično dviguje topel zrak. Če zavesa pokriva radiator, potem toplota ne more v prostor, ampak se dviga le med zaveso in oknom. Tako se tudi hladen zrak v prostoru ne more premešati s toplim. Karnisa z zaveso naj bo pomaknjena bližje oknu, zavesa naj ne bo tik nad radiatorjem in predvsem vsaj deset centimetrov krajša od zgornjega roba radiatorja.

Pred začetkom kurilne sezone očistimo tudi kurilnico in odstranimo umazanijo, kosme prahu, smeti. Naprave so občutljive za prah in lahko v prašnem prostoru slabše delujejo. Če imamo plinski grelnik na steni, preverimo, ali ni zakrit, in posesamo prah v okolici. Tudi zunanjo enoto toplotne črpalke, ki je pred hišo, očistimo smeti, lahko tudi posesamo ali obrišemo, vendar le, če smo prepričani, da je ugasnjena. Verjetno pa je bolje, da to stori serviser.

Barbara Železnik Bizjak, arhitektka, fotografiji: Shutterstock