Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | okt. '21

ZLORABA BANČNE KARTICE

Bralka je pred leti zbolela in stanovalec v sosednjem stanovanju se je ponudil, da bo šel zanjo v lekarno in trgovino. V ta namen mu je dala svojo zdravstveno izkaznico in bančno kartico. Po večdnevnem čakanju je od lastnika stanovanja izvedela, da ne plačuje najemnine in da je dolžan vsem naokoli. Kasneje se je izkazalo, da je bralkino bančno kartico izkoristil tako, da je dvignil ves denar, ki ga je imela na računu. Na sodišču je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, bralka pa je zoper njega vložila tožbo za vračilo denarja. Vendar pa ta oseba dejansko nima pravega naslova, pač pa je kot brezdomec prijavljen na naslovu centra za socialno delo, kjer pa mu vabila sodišča ne morejo vročiti. Bralko zanima, ali sodišče lahko izda sodbo na podlagi izostanka tožene osebe in kako sploh poteka tak postopek.

Postopek najprej poteka na sodišču prve stopnje, nato pa se lahko tisti, ki meni, da sodba ni pravilna, pritoži na sodišče druge stopnje. Na prvi stopnji odločajo okrajna sodišča, če gre za zneske do vrednosti 20.000 evrov, ali okrožna sodišča, če zneski presegajo ta znesek. O pritožbah odločajo višja sodišča. Ali se bo postopek končal na sodišču, na katerem se je začel, je odvisno od tega, ali bosta obe stranki sprejeli sodbo tako, kot bo izdana na prvi stopnji. Če bo ena stran (ali obe) menila, da bi moralo sodišče odločiti drugače, se bo postopek nadaljeval s pritožbo in odločanjem o pritožbi na sodišču druge stopnje.

Glede vročanja je zadeva precej bolj zapletena. Vročanje se praviloma opravi na naslovu, na katerem ima oseba prijavljeno prebivališče. Če pa je naslov prijavljen le formalno in tam oseba dejansko ne živi, pa mora sam tožnik sodišču predložiti naslov, na katerem toženec dejansko živi. Glede na odločitev Ustavnega sodišča RS in sodno prakso se toženi stranki ne vroča le na zakonskem naslovu prebivališča, ampak na dejanskem naslovu prebivališča, če je ta znan. Bralka naj poskuša najti podatek o tem, kje toženec dejansko živi. Lahko tudi predlaga, da vročitev opravi vročevalec. To je lahko sodni izvršitelj ali detektiv, ki ima za to ustrezno dovoljenje. Vročanje prek vročevalca je precej dražje od vročanja po pošti, vendar je to eden od načinov, kako zagotoviti vročanje. Tretja možnost je, da bralka sodišču predlaga, naj imenuje tožencu začasnega zastopnika. Ta oseba zastopa interese tožene stranke, kadar te ni mogoče najti, in ji lahko vročijo sodno pošto. 

Vročitev je pomembna zaradi tega, ker ima toženec pravico, da se o tožbi izjavi, poda svoje navedbe in predlaga svoje dokaze, s katerimi ugovarja utemeljenosti tožbenega zahtevka. Povedano preprosto, toženec ima pravico, da sodeluje v postopku in tam dokazuje svoj prav. Sodelovanje v postopku pa je mogoče zagotoviti le, če tisti, ki je tožen, sploh ve, da je tožen, se pravi, če mu je vročena tožba.

Če je sodišče tožencu že vročilo tožbo in mu zdaj le ne more vročiti vabila na obravnavo, je zadeva bolj enostavna, ker lahko sodišče vročanje opravi tudi tako, da vabilo objavi na sodni deski. Vsakdo, ki je udeležen v postopku, je namreč dolžan obvestiti sodišče o kakršni koli spremembi naslova. Če tega ne stori, sam nosi posledice tega, da mu zaradi spremembe naslova, ki sodišču ni znana, ni mogoče vročiti sodnega pisanja. Če pa sodišču ni uspelo vročiti tožencu niti tožbe, pa je treba postopati na enega izmed načinov, ki so opisani zgoraj, se pravi, da mora bralka najti dejanski naslov, na katerem toženec dejansko živi, in ga sporočiti sodišču, da se poskuša opraviti vročitev prek vročevalca ali da se tožencu postavi začasni zastopnik.

Na koncu nikakor ne bo odveč opozorilo, da je skrajno tvegano izročati bančne kartice in druge dokumente osebi, ki je res dobro ne poznamo in ji zato ne moremo zaupati. Če smo natančni, pravzaprav bralka niti ne bi smela dati sosedu svoje bančne kartice. Bančno kartico sme uporabljati le tisti, ki je na njej napisan kot imetnik. Žal imetnik sam krije stroške svoje nespametnosti ali naivnosti. Banka za takšne dvige denarja ni odgovorna in tudi ni dolžna prav ničesar povrniti imetniku kartice. Z bančno kartico je zato treba ravnati zelo skrbno in ob vsaki izgubi ali sumu zlorabe kartice o tem takoj obvestiti banko, da ta lahko prepreči nadaljnje zlorabe (tako imenovana blokada kartice). Preteklih zlorab se ne da sanirati. Ostaja le precej naporna in negotova pot tožbe zoper tistega, ki je kartico zlorabil, če se seveda sploh da ugotoviti, kdo je to storil. Pa še v tem primeru je vprašanje, ali ima ta oseba kakšno premoženje, iz katerega bo mogoče doseči povrnitev denarja.

SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 19. in 26. oktobra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media