Pričakovani poraz

okt. '21

Za slovenske zmage

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nagovoru evropskim poslancem napovedala, da se bo treba v prihodnje osredotočiti tudi na krepitev samostojne obrambne in zunanje politike. To lahko razumemo kot odziv na spoznanje, da bodo ZDA tudi pod novim predsednikom v prvi vrsti skrbele za uveljavitev svojih interesov in bodo zanje evropski interesi ostali nekoliko v ozadju. Zgovorna potrditev za tako sklepanje je nedavna odločitev, da bodo ZDA in Velika Britanija Avstraliji prodale jedrske podmornice, ki naj bi bile učinkovita zaščita pred novimi varnostnimi izzivi v južnopacifiškem prostoru. Vsaj delno je na to odločitev vplival poraz Natovih (predvsem ameriških) sil v Afganistanu. Francija, ki je bila z Avstralijo že dogovorjena za podmorniški posel, vreden več milijard evrov, se je ostro odzvala, vendar Američani ne bodo popustili. V Washingtonu so očitno prepričani, da je Kitajska postala njihov glavni tekmec na globalni ravni, ne le v gospodarskem, temveč tudi vojaškem pogledu.

Vojna v Afganistanu je države, ki so sodelovale v intervenciji proti terorizmu, osramotila, talibani pa so se znova zavihteli na oblast. Zahodni svet bi moral po tej boleči izkušnji spoznati, da je izvažanje demokracije, kot jo razumemo pri nas, neuspešno, sveta pač ni mogoče krojiti le po svoji presoji. Američane in njihove zaveznike (tudi Slovenijo) je ta učna ura stala okoli dva tisoč milijard dolarjev. Te vsote si običajni smrtniki niti ne znamo predstavljati. No, s takim razpletom pa niso zadovoljni le talibani, v dvajsetih letih te vojne so na veliko služili tudi v ameriški orožarski industriji, ki bolj ali manj odkrito spodbuja vojaške spopade po svetu.

Naloga politikov naj bi bila skrbeti za mir in razvoj v državah, ki jih vodijo, in tudi na svetovni ravni. Če bi denar, ki ga namenjajo za orožje, porabili za odpravljanje revščine, ki se je v zadnjih desetletjih razmahnila zlasti v Afriki, Latinski Ameriki in jugovzhodni Aziji, bi bilo veliko manj možnosti za razmah terorizma, ki ga spodbujajo različni (zlasti verski) skrajneži. V bistvu bi morali vodilni državniki svoj pogled na svet korenito spremeniti, da bi ustvarili razmere, ki bi vsakemu prebivalcu planeta omogočale dostojno življenje. Tako nekako sporoča papež Frančišek, ki pa ga ne poslušajo niti mnogi dostojanstveniki njegove cerkve.

V evropsko razpravo o prihodnjem razvoju in obrambni politiki se bo zagotovo vključila tudi Slovenija, ki ta čas predseduje Svetu Evropske unije. Dobro bi bilo, če bi se uspešno lotili iskanja rešitev v naši neposredni soseščini. To je sicer napisano v načrtu našega predsedovanja, vendar do zdaj resnih premikov še ni bilo. In ne zatiskajmo si oči, če »poči« na Zahodnem Balkanu, bomo resno ogroženi tudi mi. Menda imamo od vseh članic Evropske unije največ védenja, kaj je največja težava za normalizacijo tega dela Evrope. Med drugim se povsod bolj kot z razvojem ubadajo z neizživetimi nacionalizmi, ki družbe pehajo v spore, ki so jih drugje po Evropi preboleli že sredi 19. stoletja. Verodostojne svetovalce pri iskanju odgovorov na odprta vprašanja bi naša vlada lahko pridobila med ljudmi, ki v resnici poznajo te razmere. Težava pa je, kadar oblastniki nočejo slišati predlogov, ki ne ustrezajo njihovim predstavam o svetu in odnosih med državami in ljudmi. Kot smo videli v Afganistanu, to ni težava le slovenskih politikov. Skratka, odgovorni politiki in še posebej državniki morajo znati poslušati in tudi slišati. V nasprotnem primeru je njihovo ravnanje obsojeno na neuspeh, tega pa na koncu plačajo državljani.

Ludvik Škoberne


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media