Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Dobro je vedeti | nov. '21

PONOVNI IZRAČUN POKOJNINE PO URADNI DOLŽNOSTI

Bralec navaja, da je od zavoda prejel negativno odločbo, izdano po uradni dolžnosti, da mu pokojnino še naprej izplačuje v nespremenjenem znesku. Ob upokojitvi leta 2006, pri starosti 65 let in en mesec, se mu je v skupno pokojninsko dobo 41 let in 10 mesecev štel tudi dokup študija in služenja vojaškega roka v skupnem trajanju tri leta in 11 mesecev. Glede na to, da je dokup študija in vojaškega roka zdaj delovna doba, mu ni čisto razumljivo, da se mu višina pokojnine nič ne spremeni.

Novela zakona, ki se uporablja od 1. januarja 2021, med drugim določa, da se tudi dokupljena doba do 31. decembra 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa. To pomeni, da se vsa dokupljena doba do 31. decembra 2012, torej čas študija, čas služenja vojaškega roka, čas opravljanja kmetijske dejavnosti, čas, ko je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, in tudi čas, ki ga je prebil zunaj zavarovanja zaradi nege in varstva svojega otroka, mlajšega od treh let, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Zavod je za vse, ki izpolnjujejo pogoje za novo odmero po tej noveli zakona, dolžan to izvesti po uradni dolžnosti, na novo odmerjene pokojnine je začel izplačevati že 1. januarja 2021.

Glede na to je bila zavarovancu izdana odločba po uradni dolžnosti, saj ima zdaj z dokupom študija in vojaškega roka skupaj 41 let in 10 mesecev delovne dobe, prej pa je imel le 37 let in 11 mesecev. Po zakonu, veljavnem v času bralčeve upokojitve, to je po ZPIZ-1, bi bil zdaj upravičen do ugodnejšega vrednotenja delovne dobe, če bi bilo nad 40 let delovne dobe dopolnjeno pred njegovim 63. letom starosti. Po določbi 51. člena ZPIZ-1 se namreč pri odmeri starostne pokojnine nad 40 let delovne dobe (moški) oziroma 38 let delovne (ženska), ki jo je moški dopolnil do dopolnitve 63 let starosti oziroma ženska 61 let starosti, vrednoti ugodnejše, in sicer 41. leto oziroma 39. leto s 3 odstotki, 42. leto oziroma 40. leto z 2,6 odstotka, 43. leto oziroma 41. leto z 2,2 odstotka, 44. leto oziroma 42. leto z 1,8 odstotka, potem pa vsako nadaljnje leto 1,5 odstotka. Ker je bralec dopolnil 1 leto in 10 mesecev delovne dobe po dopolnitvi starosti 63 let, ni upravičen do ugodnejšega vrednotenja delovne dobe, zato je prejel odločbo, da se mu pokojnina še naprej izplačuje v nespremenjenem znesku.

DODATNI ODMERNI ODSTOTEK ZA OTROKE

Bralka navaja, da je bila starostno upokojena pred 15 leti po takrat veljavnem zakonu, dopolnila pa je starost 53 let ter 39 let in 6 mescev pokojninske dobe. Pri odmeri pokojnine niso bili ne pri njej ne pri možu upoštevani štirje otroci. Zdaj je že večkrat slišala, da se za odmero pokojnine upoštevajo določeni odstotki za otroke, za vsakega dva odstotka, zato jo zanima, ali bi bila tudi ona upravičena do povečanja pokojnine za štiri otroke.

Bralka je bila starostno upokojena po prejšnjih predpisih, bodisi po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal do 31. decembra 1999, če je izpolnjevala določene pogoje glede statusa zavarovanke, navedenih v prehodni določbi veljavnega zakona v času njene upokojitve. Če pa se je starostno upokojila po zakonu, veljavnem v času njene upokojitve, torej po ZPIZ-1, pa se ji je morala starostna meja znižati zaradi skrbi in vzgoje otrok kot zaradi zaposlitve pred 18. letom, da se je lahko leta 2005 ali 2006 upokojila pri starosti 53 let.

Novela zakona, ki velja od 1. januarja 2020, pa je namreč prinesla novost, ki velja za pokojnine, uveljavljene po 1. januarju 2020, to je odmerni odstotek za otroke. Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, se zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan Evropske unije in za katerega je skrbel v prvem letu njegove starosti, odstotek odmere pokojnine poveča za 1,36 odstotka, vendar največ za 4,08 odstotka, torej za tri otroke. Do dodatnega odmernega odstotka je praviloma upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva v trajanju najmanj 120 dni užival moški, o čemer se starši za vsakega posameznega otroka sporazumno dogovorijo.

Ne glede na to, ali so bili v bralkinem primeru otroci upoštevani za znižanje starostne meje ali ne, bralka ni upravičena do dodatnega odmernega odstotka za otroke, saj le-to velja izključno za tiste zavarovance, ki uveljavijo pokojnino po 1. januarju 2020. Tudi v primeru uveljavitve pokojnine od 1. januarja 2020 naprej velja, da če so bili otroci upoštevani za znižanje starosti za izpolnitev pogojev za priznanje pravice do pokojnine enemu od staršev po prejšnjem ali veljavnem zakonu, drugi nima dodatnega odmernega odstotka za otroke.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v četrtek, 11. novembra, od 16. do 18. ure med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media