Mojster, ki je uresničil svoje sanje

Zgodbe | dec. '21

Sekretarju šejka Hamdana je Jože Oseli poklonil olivno olje z zlatim prahom.

Pestro in zanimivo življenje je Jožefa Oselija iz Medvod vodilo na vse konce sveta. Spomini kar vrejo iz njega in paleta teh je vezana na mnoge vidne osebnosti. Organiziral je številne dogodke, kjer je poskrbel tako za vrhunsko kulinariko kot tudi za vrhunsko postrežbo. Posebno poglavje v njegovem življenju pa tvorijo leta, ki sta jih z ženo Metko kot »butlerja« preživela s Titom.

Ko je učitelj v sedmem razredu spraševal učence po njihovih načrtih, je Jože glasno povedal, da si želi biti kuhar. »Tako pa sem izgubil vse simpatije sošolk, saj so si želele fante z drugačnimi, večjimi ambicijami.« Njegova profesionalna pot se je začela z vpisom v gostinsko šolo, toda ker so bili »kuharski« razredi že polni, so ga vpisali kar v strežbo. Če bi takrat Jože in njegova mama vedela, kako odlična kariera se mu odpira na tem področju, ne bi odšla domov tako zelo razočarana. Čeprav je zablestel v strežbi, se želji biti kuhar ni odpovedal. Uresničil jo je mnogo kasneje, vmes pa ga je čakala zanimiva pot, ki se je naglo vzpenjala.

Strežba na najvišji ravni

Prvo redno službo je kot natakar dobil v takratni slovenski skupščini, kjer se je kalil pod trdo roko šefa Zvoneta Sajevica. Kmalu se je poročil z Metko. V Kranju sta si ustvarila dom in skupaj nadaljevala izobraževanje v hotelirski šoli in nato višji upravni šoli. Že pri 24 letih je postal vodja protokolarne strežbe na gradu Brdo v rezidenci nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Organiziral je pogostitve državniških gostov, med letnim dopustom pa sta z ženo na Brionih priskočila na pomoč ob določenih protokolarnih dogodkih in v strežbi. Med drugimi so tam letovali Elizabeth Taylor in Richard Burton ter Sophia Loren z možem Carlom Pontijem in sinom. Po zaslugi Metke in Jožeta so bili v »najboljših rokah«.

Tito jima je povsem zaupal, zato sta bila z njim tudi v ljubljanskem kliničnem centru. Ob njem sta bila od sprejema v bolnišnico do njegove smrti. Metka ga je celo hranila po žlicah in si zapisovala, koliko kalorij je použil. Ti zapiski so v njuni spominski sobi, prav tako tudi mnoga priznanja, odlikovanja, darila, ki sta jih dobila kot pohvalo in zahvalo za njuno delo. Kako »domača« sta si bila s Titom, ilustrira tudi ta prigoda: na Titovo vprašanje, ali imata kaj otrok, je Jože odgovoril, da še ne, da pa vsak dan »delata na tem«. Gospod Jože je zanj na Brdu vrtel filme in ga spremljal po Jugoslaviji. Le na srečanje neuvrščenih v Havani z ženo nista šla, ker se je Jože takrat še bal letenja: »Šele leta 1995 sem prvič potoval z letalom, in sicer v Južnoafriško republiko. Žena in oba sinova Alen in Tilen so se vse do odhoda bali, da se bom premislil. Zdaj pa sem ves nestrpen, če nekaj mesecev ne letim kam daleč.«

V nadaljevanju je Jože kot vodja protokolarne vile Tartini v Strunjanu in vile Epos na Bledu skrbel za goste predsednika Republike Slovenije in za neuradne obiske tujih državnikov. »Takrat je na željo gostov začel kuhati tudi dnevne obroke in se tako znašel sredi dela, ki si ga je že od rane mladosti želel,« pripoveduje gospa Metka. Ob spremembi lastništva omenjenih vil pa se je Jože na pobudo soseda in prijatelja dr. Jožeta Duhovnika spopadel s povsem novim izzivom. Sprejel je mesto direktorja Gostinstva in nastanitve v Litostroju. Ob zaključku »Litostrojevega obdobja« pa so se mu spet odprla povsem nova vrata – Yves Rocher mu je ponudil delo menedžerja v kuhinji južnoafriškega podjetja Southern Sun v hotelu Paradise Sun na Sejšelih, kjer je preživel zanimivo obdobje in pridobil dragocene izkušnje. »Najlepše pa je bilo sproščeno vzdušje, hkrati pa vsestransko spoštovanje v ekipi, kjer so pomagali tudi domačini.« 

Pri petdesetih končno kuhar 

Želja po visokem kuharskem znanju se mu je uresničila leta 1999, in sicer pri starosti 50 let, ko je bil sprejet na E.A.C.H., francosko šolo artistične kulinarike in hotelirstva Paula Bocusa v Lyonu (sedanji Inštitut Paula Bocusa). V Parizu je kot kuharski mojster predstavil Slovenijo z desetimi tradicionalnimi recepti v knjigi World Delicious skupaj še s 40 mojstri iz različnih držav sveta. To delo ga je na predlog dveh članov francoske akademije pripeljalo v članstvo najprestižnejše akademije na svetu.

Od tu naprej je njegova kuharska kariera začela cveteti – kuhal je na odmevnih dogodkih doma in po svetu. Dvakrat, in sicer leta 1997 in leta 1998, tudi na prireditvi za izbor najlepše Zemljanke, ki je potekala na Sejšelih; prvič kot vodja kuhinje in naslednje leto kot vodja slovenske kuharske ekipe. Na dogodku, ki traja kar 28 dni, je delal od šeste ure zjutraj pa do polnoči. S sladolednimi skulpturami je navdušil vse po vrsti – kandidatke za miss sveta in organizatorje. Kuhal je tudi v Slovenski hiši na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, posnel je veliko televizijskih kuharskih oddaj, v domačih revijah je objavil več kot 320 različnih receptov iz Slovenije in sveta. Ob vsem tem pa se je še vedno izobraževal – tudi v Dubaju, na Japonskem in še bi lahko naštevali, za kar je porabil svoj dopust in si vse šolnine in potovanja plačal sam. Kasneje je dopuste izkoristil za vodenje kuharskih tečajev vse od Japonske in Kitajske pa do Južnoafriške republike ter od Brazilije do Združenih arabskih emiratov.

Od nekdaj je rad pomagal otrokom.

Svoje znanje pa z veseljem deli tudi doma. V zadnjih letih pred upokojitvijo je sprejel delo F&B menedžerja v Hotelu Lev, kjer so tudi organizirali različne gala prireditve na najvišji ravni. Pri 72 letih ga še vedno vabijo na vse konce sveta. Nazadnje je v Rhiadu s kolegi v kraljevi palači savdskega kronskega princa Mohameda bin Salmana pripravljal slavnostno kosilo za ruskega predsednika Vladimirja Putina in predsednika indijske vlade Narendro Modija.

Ni pozabil na dobrodelnost

Ob vsem tem pa je imel vedno v mislih tudi tiste, ki potrebujejo pomoč. V sklopu Svetovne kuharske zveze, ki združuje 12 milijonov kuharskih mojstrov iz 106 držav, deluje v 12-članskem Komiteju WCWB (World Chefs Without Borders – Svetovni kuharski mojstri brez meja). Z organizacijo gala prireditev po svetu zbirajo prispevke za pomoč ljudem, ki so jih prizadele naravne nesreče, pa tudi za otroke s posebnimi potrebami. Enega takih dogodkov je organiziral na Bledu v Hotelu Toplice in odzval se je cvet uglednih kuharskih mojstrov z vsega sveta, med drugim tudi takratni predsednik Svetovne kuharske zveze Gissur Gudmunssen.

Za gospoda Jožeta je denar predvsem sredstvo za življenje in dosego znanja; veliko ga je vložil v svoje izobraževanje. Kjer koli predava, mladim polaga na srce, naj se šolajo in naj tudi po diplomi širijo znanje. »Poudarjam, da morajo po svetu hoditi z odprtimi očmi, saj lahko veliko pridobimo tudi pri ljudeh z izkušnjami. Rad se spomnim, kako so me na Sejšelih domačini, ki so pomagali v kuhinji, naučili enakomerno in ravno prav namastiti ponev za peko palačink: na vilice nabodemo na pol prerezan olupljen krompir in ga pomakamo v olje.« Čeprav je bil šef, jim je rad prisluhnil.

Človek, ki je član Svetovne kuharske zveze WACS (World Association of Chefs Societies) in številnih akademij, ambasador kuharjev sredozemskih in evropskih regij, mednarodni sodnik ..., ima veliko povedati. Svojo bogato kariero in pestra doživetja je opisal v treh obsežnih knjigah, ki jim je dodal številne recepte iz 26 držav. S hvaležnostjo omenja ljudi, ki so mu pomagali na poslovni poti in od katerih se je učil. » Nekoč je bil naš poklic cenjen in nagrajen, danes je žal drugače ...« razočarano ugotavlja Jože Oseli. Trilogijo z naslovom Uresničil sem sanje je predstavil v Avsenikovi gostilni, dogodek pa je dopolnil s humanitarnim koncertom. Odzvali so se pevci in ansambli, ki so že sodelovali na dobrodelnih prireditvah, ki jih je organiziral. Zbrane prispevke je namenil Društvu Sožitje na območju občin Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje. Sam pa prispeva deset odstotkov od prodanih knjig. Da, gospod Jože je velik mojster, ki nikoli ne pozabi na »male«, pomoči potrebne ljudi.

Lidija Jež, fotografiji: osebni arhiv


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media