Iz opere k domačim vižam

Prosti čas | dec. '21

Dobre stare viže

Majda Renko v mladih letih

»Imel sem veliko srečo, da sem v ansamblu imel tako izjemno pevko, kot je Majda Renko, ki se piše tudi Petrič. Zahteval sem, da se njen dekliški priimek ne izgubi, saj mi zveni strašno lepo,« z nasmeškom pove harmonikar Vili Petrič o prvih skupnih glasbenih korakih s svojo ženo in pevko v ansamblu.

Rodila se je sredi poletja leta 1944 v Ormožu. Že v otroških letih je v sebi začutila ljubezen do glasbe in prepevanja. Prirojeno nadarjenost je s trdim delom tudi hitro odmevno nadgradila, saj je že v času študija solopetja nastopala v Operi SNG Maribor, končala je učiteljišče ter poučevala v Mariboru in Ljubljani. Njen mož Vili je tudi akademsko izobražen glasbenik, dolga leta je igral trobento v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, oba pa seveda druži ljubezen do narodnozabavne glasbe. Majda Renko Petrič je bila mezzosopranistka in dolgoletna članica Ansambla Vilija Petriča.

»Moja velika želja je bila, da bi bila tudi operna pevka, a sem se morala posvečati Vilijevi glasbi. Če ne bi bilo njega, najbrž nikoli ne bi bila pevka, vsaj narodnozabavne glasbe ne,« se spominja Majda, ki se je domačim vižam posvetila po naključju. Stara je bila komaj petnajst let, ko se je v hišo v Mariboru, kjer je stanovala s starši, preselil tudi Vili. S sestro sta tedaj obiskovali glasbeno šolo. Tudi Vili je bil glasbenik, imel je svoj ansambel, ko pa je nekoč potreboval pevko, je povabil Majdo in tako se je z njim podala v vode domače glasbe. Pa ne samo to – leta 1966 sta se tudi poročila.

Ko je končala šolanje na učiteljišču, se je zaposlila kot učiteljica angleščine in glasbe. A ne za dolgo. Ostala je doma, predvsem zato, ker je imela poleg petja veliko dela tudi kot mati in gospodinja. V hiši in okoli nje je bilo vedno veliko opravil, občudovala je naravo in je bila prva obiskovalka gozdov v času gob, borovnic in kostanja.

Z ansamblom je začela sodelovati leta 1960, bil je to kvintet s pevko, z njo pa je v duetu prepeval Drago Potočnik, ki je bil tudi kitarist v zasedbi. Prvi odmevnejši nastop je Ansambel Vilija Petriča opravil leta 1962 na Radiu Ljubljana. »Predvsem na začetku igranja smo veliko nastopali, imeli smo tudi po štiri koncerte v eni sami nedelji. In pred domačin občinstvom smo imeli precej večjo tremo kot pri nastopih na tujem. Igrali pa smo vse – od narodnozabavne glasbe do popevk,« se spominja mladostnih glasbenih časov.

Zlata lastovka

Bila je uspešna pevka. Na festivalu domače glasbe na Ptuju leta 1987 jo je strokovna komisija za najboljšo vokalno izvedbo nagradila s Korenovo plaketo. Tedaj je zapela skladbo Dolina Drave. Še prej, leta 1973, pa je v izvedbi naše najstarejše glasbene založbe Helidon in v sodelovanju z revijo Antena na Izlakah za izvedbo skladbe Sestrica prejela zlato lastovko. Ljubiteljem domače glasbe se je na svoji kar dolgi glasbeni poti vtisnila v spomin predvsem s skladbami Ko se ptički ženijo, Maja vse cveti, Še je čas, Naši babici, Spominska knjiga, Sije zvezda (v duetu s Tomažem Tozonom) … Pa Slakov valček Minili sta že leti dve – to skladbo je leta 1969 v družbi Fantov s Praprotna zapela na plošči Po dekle. Da je bila Majda Renko Petrič res dobra pevka, pove tudi podatek, da so jo medse snubili številni priznani ansambli, od Avsenikov in Ansambla Mihe Dovžana do Alpskega kvinteta. A prav zanj je skupaj s Tomažem Tozonom leta 1973 v studiu posnela nekaj skladb. Skupaj z Ansamblom Vilija Petriča pa je svojo glasbo dočakala na osmih velikih in štirih malih ploščah, osmih kasetah in zgoščenki.

Ansambel Vilija Petriča je igral predvsem v slovenskih krajih, na tuje, kjer so bili zaslužki seveda veliko večji, skoraj niso hodili. V skupini so bili namreč predvsem glasbeniki, ki niso hoteli zanemarjati svojega družinskega življenja, bili pa so tudi redno zaposleni.  

Štajerka se je z družino leta 1969 preselila v Ljubljano, a je štajersko narečje obdržala do danes. »Zakaj bi ustrelila kozla, kot pravimo Štajerci, in bi si prizadevala govoriti ljubljanščino? Saj že delo pevke zahteva, da govorim pravilno slovenščino, vendar naglas ostane,« je nekoč povedala.

Z Vilijem Petričem sta se dopolnjevala v glasbi in ljubezni. Njuna otroka Robert in Majda, prav tako akademsko izobražena glasbenika, sta že pred leti poskrbela za veselje z vnučki. Majda z ansamblom ne poje več, rada pa zapoje v družbi pevk, imenovanih Dame domače glasbe, kjer poleg prepevanja obujajo predvsem lepe spomine na svoja glasbena leta. 

Drago Vovk, fotografija: Stane Jerko


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media