Hrastovlje, duša Rižanske doline

Prosti čas | dec. '21

Vandramo po Sloveniji

Cerkvico sv. Trojice, zgrajeno na živo skalo, obkroža taborsko obzidje s konca 16. stoletja.

December po izletiščih rad razgrinja mraz, dež ali sneg, neubranljivo pa tudi zgodnjo temo. Vandranju po Sloveniji se upira. Virusna kriza nam zapira veselišča, tu in tam pa le odpira prostore duhovnosti, kjer se tesnobni človek lahko okrepča z izročili lepote in zgodovine, ki je, kot je rekel Thomas Mann, vodnjak, ki mu ne vidiš dna. Romanska cerkvica Svete Trojice v vasi Hrastovlje, 17 kilometrov oddaljena od Kopra ali devet kilometrov od odcepa z avtoceste pri Črnem Kalu pod Kraškim robom, je pravi cilj za romanje k lepoti in skrivnostim zgodovine.

Slovenija nima veličastnih katedral, kot sta tista v francoskem Chartresu ali Štefanova na Dunaju, je brez svetovno pomembnih spomenikov umetnosti in zgodovine, zato pa ima brez števila manjših, a očarljivih, za umetnostnozgodovinsko stroko in turizem zanimivih spomenikov, še zlasti poslikanih cerkva. Med njimi velja za čudež med čudeži cerkvica Svete Trojice v Hrastovljah iz 13. stoletja z znamenitimi gotskimi freskami Janeza iz Kastva iz leta 1490. Leži v zatrepu Rižanske doline v slovenski Istri, tam, kjer se kraška planota s svojimi sivimi apnenčastimi skladi strmo preveša v rodoviten zelenkast fliš na pobočjih in v dolini in kjer se v prisojah sončijo sosednje vasi Predloka, Podpeč in Zanigrad, na pečini na Kraškem robu pa bedi nad njimi okrogel beneški stražni stolp. Hrastoveljske cerkvice ne vidimo takoj, ko zavijemo z glavne prometnice na levo, čeprav stoji na skalni vzpetini za vasjo, saj se izza visokega tabornega obzidja kaže le piramida njenega zvonika. 

Ob koncu 15. stoletja so tu živeli koprski tlačani, ki so jih Turki ropali in morili ter odganjali v sužnost. V začarani ris svoje bede ter strahu so v pomoč goreče klicali le božjo luč. Njihov župnik, dušni pastir na Kubedu nad Hrastovljami, je v zakotno vas povabil potujočo slikarsko skupino iz Kastva nad Reko, o kateri je šel glas, da lepo poslikava vaške istrske cerkve. Ali je nemara kubejski župnik videl njihovo veličastno poslikavo cerkve Marije na skali v Beramu, zidno podobo mrtvaškega plesa? Slikar gotskih fresk Janez iz Kastva je leta 1492 (v letu Kolumbovega odkritja Amerike) v Hrastovljah umetniško še presegel Vincenca iz Kastva (brata ali očeta), ki je bil dobro desetletje prej poslikal Beram in po stenah treh tesnih cerkvenih ladij, banjasto obokanih, ki se iztekajo v apside, upodobil Biblio pauperum, Sveto pismo za nepismene reveže, jo naslikal po ustaljenih vzorcih, a z visoko osebno malarsko veščino in sproščenim čustvom. Neposlikanega ni v cerkvici pustil niti za dotik prsta.

Freske po podobi vaščanov

Poslikani oboki in prezbiterij v Hrastovljah.

Janezova umetniška duša je pripadala Istri. Oglejte si najprej podobe, ki so kljub sveti vsebini prilagojene istrskemu okolju, podnebju, bližini morja, istrski folklori, na primer koledar na svodih stranskih ladij. Tu je naslikan januarski kolednik ali marčevski prodajalec rib in sip. Na dveh tihožitjih vidite prtičke, steklenice in pečeno meso pa še majolični primorski vrč med rezinami slanine in sira: to so naivni motivi, vendar življenjski in svetli. Hrastoveljski kmet je tu prepoznaval Sveto pismo, zakaj biblične zgodbe kot da so se dogajale na njegovi zemlji. Mlade naslikane svetnice so bile jedre in polnokrvne kot njegove sosede, apostoli so bili podobni vaškim modrecem. Še Stvarnik v vrhnjem obodu je – četudi strog – bil podoben zaskrbljenemu gospodarju. Kakšne misli, kakšne preglavice so mu zbrazdale čelo? Prva dva človeka sta imela žilave noge, kakršne so imeli oni sami. In kako se je Adam moral mučiti z rovnico na kamniti zemlji; prav kakor oni na svoji. Na koncu mu je le pognalo zelje in drugo sočivje, prav tako kot njim. In Eva je kuhala ob enakem ognjišču ... Slikar Janez je seveda poznal estetske zapovedi svoje dobe (pozna gotika!), vendar je suhoparnim zapovedanim vzorcem fresk znal vdihniti duh zemeljske stvarnosti. Morda je v Hrastovljah začutil največje darilo, ki si ga želi umetnost: svobodo. Zakaj poslikave mu ni naročil kak beneški providur in tudi ne koprski škof, pač pa ljudski župnik. Njegov naročnik je bil morda bradat zgaran glagoljaš, ki je poznal dušo svoje prestrašene črede. Povedal je Janezu, česa se njegovi ljudje bojijo in kaj si želijo, odprl mu je vrata v njihovo vero in nevero, v njihovo ljubezen in srd, v njihov humor, njihovo nagnjenje do pripovedovanja in iskanja utehe. Janez je vse to v alegorijah in svetopisemskih podobah poslikal in nemara mu je pri tem še zmanjkalo prostora. Zakaj skušal je ljudem v podobah razodeti, kako neskončno jih ljubi njihov Bog. Povedal jim je to na skrit način. Kajti božja ljubezen se mora vendar razodevati stoletja dolgo, vedno znova in znova, z najvišjo resnico, ki je smrt. Umetnik ima predrzno in bogokletno strast, da bi človeku pokazal, kdaj končno najde mir v iskanju Boga: potem ko odpleše mrtvaški ples in ga smrt zvrne v jamo.

V Hrastovljah je Janez naslikal še Mrtvaški ples, prevratno podobo za tisti čas, ki je revežem kazala, da so si vsaj v enem enaki in enakopravni z najbogatejšimi, najmočnejšimi in najnasilnejšimi, s papeži, kralji, škofi in grofi: smrt jih enako neuklonljivo drži za roke. Naslikal jim je pač podobo, ki velja za vse čase, globljo od revolucij.

Pogled proti robu kraške planote nad Hrastovljami; v ospredju kip Šavrinka iz domačega kamna, delo hrastoveljskega umetnika Jožeta Pohlena

To svetišče je skrito za dobro ohranjenim četverokotnim taborskim obzidjem, ki ima okrogla obrambna stolpa s konca 16. stoletja. Tabor stoji na majhni skalnati vzpetini ob robu vasi. Celota je zgledno obnovljena. Če pokličete na telefonsko številko 031 432 231, vam bo prijazna gospa odklenila cerkvico Svete Trojice. Tudi gostilna je tu, da se decembrsko premraženi po doživetju Mrtvaškega plesa lahko prijetno vrnete med žive.

Besedilo in fotografije Željko Kozinc 

Željko Kozinc


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media