KULTURA KRATKE
FILM
Erotikon z Ito Rino in novo glasbo
Erotikon češkega režiserja Gustava Machatyja je velika klasika, po mnenju mnogih ljudi tudi eden najlepših evropskih nemih filmov. Predvsem pa je to film Ite Rine, Slovenke iz Divače, ki ji je vloga dekleta v primežu dveh moških prinesla svetovno slavo. Povabili so jo tudi v Hollywood, a je vabilo odklonila. Film ima čudovito glasbeno spremljavo, kajti Slovenska kinoteka je pri Andreju Goričarju naročila novo glasbeno partituro, sedem glasbenikov jo bo izvajalo v živo. Predstavili so se že na festivalu Dnevi nemega filma v Pordenonu in doživeli ovacije. Filmski in glasbeni dogodek bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 29. decembra.
GLASBA
Samospevi v Ljubljani in Mariboru
Kulturno-umetniški zavod PerArtem uspešno spodbuja razvoj in ohranjanje klasične glasbe, poudarek daje samospevu – glasbeni obliki za glas in klavir. V sodelovanju s SNG Maribor in Slovensko filharmonijo pripravlja decembra štiri koncerte iz cikla Samospevanje, ki bodo v Ljubljani in Mariboru. Večer samospevov J. Brahmsa in R. Wagnerja O večni ljubezni bosta izpolnila sopranistka Katarina Kobal in pianist Nejc Lavrenčič (v Ljubljani v Slovenski filharmoniji 12. decembra ob 17.30); cikel Opojnost z glasbo F. Hensela, C. Schumana in drugih pa mezzosopranistka Mojca Vedernjak in pianistka Stefka Perifanova (ob 19.30). Zadnjemu so dodali še cikel Mlad PerArtem, ko bosta nastopila sopranistka Rebeka Pregelj in pianist Stefan Pajanović (v Ljubljani) ter Marinka Golob in pianistka Ana Maria Beguš (v Mariboru). Oba koncerta bodo ponovili v mariborski gledališki hiši 14. decembra v dveh terminih.
RAZSTAVE
Korona razstava
Ob lanskem začetku epidemije so v Mestnem muzeju Ljubljana povabili prebivalce, naj sodelujejo z njimi in pošljejo svoje utrinke iz svojega življenja v času epidemije in zaprtja države. Razstava je nastala iz več kot 1500 enot, ki so jih prispevali ljudje, poslali svoje predmete, fotografije, videe, dnevniške zapise in osebna pričevanja iz časa zaustavitve gibanja in življenja. Avtorsko ekipo so sestavljali Nejc Kovačič, Janez Polajnar in Blaž Vurnik. Projekt so opisali kot »neke vrste lakmusov papir za to, kako preživeti hude čase, se jih trpko spominjati in upati, da se nam kaj takega ne bi ponovilo«. Razstavo si lahko ogledate do srede januarja 2022, odprti pa so za sprejemanje novih pričevanj.
14. Slovenski bienale ilustracije
Cankarjev dom in Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov – ilustratorska sekcija že od leta 1993 organizirata likovno manifestacijo, ki združuje starejše in mlajše generacije umetnikov ilustratorjev. Razstava prikazuje nove likovne izraze, rešitve, tehnike, ki jih ilustratorji ves čas prenavljajo, saj uvajajo elemente stripa, filma in animacij, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij. Žirija, ki ji letos predseduje Tatjana Pregl Kobe, pa je podelila tudi glavno priznanje bienala, nagrado Hinka Smrekarja, ki jo je prejel Milan Erič. Na ogled v Galeriji Cankarjevega doma do konca marca.
Poklon Pablu Picassu
Na mednarodni razstavi v Moderni galeriji razstavljajo njegove ilustracije, ki so prišle v Ljubljano iz zasebne zbirke v Italiji. Nastale so sredi prejšnjega stoletja in kažejo, kako je pristopal k vprašanju ilustriranja različnih literarnih zvrsti oziroma ilustrirane knjige. Večinoma so nastale kot posledica srečanj in prijateljstev s pesniki in pisatelji, njegovimi sodobniki. Zato je med njimi tudi veliko portretov. Na razstavi Črka v risbo so na ogled ilustracije Kronike junaških časov Maxa Jacoba, Speva mrtvih Pierra Reverdyja, 20 pesmi Luisa de Góngore, Prirodopisa Grofa de Buffona, Carmen Prosperja Mériméeja in Veličastnega rogonosca Fernanda Crommelyncka. Ni odveč dodati, da je izvod Reverdyjeve poezije, ki je na ogled v Moderni galeriji, edini na svetu z avtorjevim lastnoročnim posvetilom prijatelju Rogerju Briellu. Na ogled do 20. februarja.
Lepa gesta legendarne smučarke
Tako kot nas je razveseljevala s svojimi športnimi uspehi, nas je Mateja Svet spet prijetno presenetila. Vsa svoja najvišja odlikovanja, kot so mali kristalni globus, srebrna olimpijska medalja in Bloudkova plaketa, ter druge materialne spomine, ki jih je prejela v svoji izjemni, a žal kratki karieri, je predala Slovenskemu smučarskemu muzeju, ki spada pod okrilje Tržiškega muzeja. Tam bodo vseh 550 predmetov konzervirali in jih v bližnji prihodnosti razstavili na spominski steni poleg stene Bojana Križaja.
500 let Kosove graščine na Jesenicah
Čeprav se imenuje po trgovcu Frančišku Pavlu Kosu, ki jo je kupil leta 1812 in čez devet let obnovil v neorenesančnem slogu, jo je leta 1521 zgradil baron Žiga Dietrichstein. Konec 19. stoletja je stavbo odkupila jeseniška skupnost, v njej pa namestila šolo, urade, sodišče, med okupacijo je bila izpostava gestapa z zaporniškimi celicami, o čemer priča stalna razstava. Graščina je danes osrednji razstavni prostor jeseniškega muzeja, v njej prirejajo razstave in koncerte. Na ogled je tudi zbirka fosilov in kamnin Jožeta Bediča, ki je največja in najpomembnejša zbirka paleozojskih fosilov pri nas in ena najpomembnejših v jugovzhodni Evropi. V prihodnosti naj bi v Kosovi graščini uredili odprte depoje za muzejske predmete.
Silvestrske predstave
Če bi radi silvestrovali v kateri izmed dvoran slovenskih oper in gledališč, je dobro vedeti, da načrtujejo predstave in da so karte že v prodaji.
