Spomin iz otroštva

Prosti čas | dec. '21

Pisma sv. Nikolaju

V Ljubljani je darila nosil sveti Nikolaj. Pri Govekarjevih v Šentvidu so mu vsi trije otroci, devetletni Andrej, desetletna Jožica in enajstletna Alenka, v začetku decembra leta 1952 napisali svoje želje. Poleg nujno potrebnih oblačil in šolskih potrebščin so si zaželeli še knjige, igrače, sladkarije (še posebej želeni so bili »citron vafrli«, napolitanke) in celo – klobaso. Pisemca so tudi okrasili in jih pustili na zunanji strani okna, ki je gledalo na vrt. Darila je za vsakega posebej pustil na krožniku in vedno je bila zraven tudi palica, zavita v krep papir …

Kot se spominja Alenka Marija Govekar, jim je že takrat tudi Božiček pustil darilca ob jaslicah pod jelko. Kasneje pa so otroci darila dobivali tudi od dedka Mraza. Zelo dobro se spominja, kako je v očetovem podjetju (Elektrarna Medvode) pri 14 letih dobila knjigo Sirota iz Lowooda, ki jo je kar nekajkrat prebrala.

Miklavževanje mojega otroštva

Spomini na svetega Miklavža, ki je v mojem otroštvu, to je pred približno šestdesetimi leti, zelo redno prihajal med otroke v vasi Knežak, so zelo lepi. Nestrpno smo ga čakali in bili na ta račun vsaj en mesec prej zelo zelo pridni. Miklavž je namreč skrivaj kukal skozi okno, opazoval, kaj se dogaja, in si vse zapisoval v veliko knjigo.

Sv. Miklavž je prišel ali k Lovrencovim, kamor se je poročila moja teta, ali pa k Matetovim, torej k nam domov. Na Miklavžev večer 5. decembra smo se zbrali bratranci in sestrične, botra Krebelova in tudi sosedovi otroci, Jakuletovi in Tuncovi. Pozvonilo je, prišel je sv. Miklavž, imel je belo brado in bil oblečen v dolg mašni plašč, okrašen z zlatom, na glavi je imel kapo, v rokah pa palico in veliko knjigo.  Bil je postaven in zelo zgovoren. Vedno je prišel tudi parkelj z verigo, vendar je moral ostati v veži, saj so bili v kuhinji samo pridni otroci. Je pa tu in tam malo zaropotal in zarožljal in otroci smo otrpnili od strahu.

Sv. Miklavž je bil zelo prijazen in vse nas je poznal po imenih. In vedno mi je bilo zelo čudno, kako si lahko zapomni toliko imen. Še bolj čudno pa je bilo, da je za vsakega izmed nas natančno vedel, kako je v šoli, kako je doma, zakaj ni ubogal, kaj je naredil narobe, kdaj in kako se je zlagal, katere grde besede je govoril, kdaj se je stepel in zakaj. Kdaj pa kdaj nas je tudi pohvalil, in tega smo bili zelo veseli. Ta pohvala je bila zagotovilo, da bo ponoči prišel in napolnil naše krožnike z darili. Krožnike z listki, na katerih so bila napisana imena, smo zvečer nastavili na kuhinjsko mizo, preden smo šli spat. Mama je zvečer skuhala še domači čaj in pripravila piškotke za Miklavža.

Miklavž nas je spraševal, mi smo mu v strahu odgovarjali in vedno smo tudi kaj zmolili. Najpogumnejši so mu celo zapeli kakšno pesmico, vsi pa smo mu sveto obljubili, da se bomo do prihodnjega leta poboljšali. Na koncu je Miklavž vsako leto vprašal tudi botro Krebelovo, ali zna kaj moliti. In rekla je, da zna, in zmoliti je morala očenaš. Pa je začela jecljati: »Oče naš, ki si ... ki si, ki si v nebesih, oče naš ...« In ni šlo in ni šlo. Otroci smo ji hoteli pomagati, pa nismo smeli. In sv. Miklavž je poklical parkeljna, ta jo je zvezal in odvlekel, mi vsi otroci pa smo jokali in lepo prosili, da naj jo pripelje nazaj. In strašno se nam je zdelo čudno, da ne zna moliti, saj je bila vedno v cerkvi in je vedno molila naprej rožni venec. Ampak ona je ušla parkeljnu in pritekla nazaj in je vsako leto znova obljubila Miklavžu, da se bo do naslednjega leta čisto zares naučila moliti očenaš.

Miklavž se je poslovil in nam naročil, naj nastavimo krožnike, saj bo ponoči prav gotovo spet prišel. Takrat je prisopihala naša mama in strašno ji je bilo žal, da je spet zamudila … Kako lepi spomini! Čeprav smo čez nekaj let vedeli, kdo je bil Miklavž, smo vseeno morali verjeti, da prihaja iz nebes, ker če nisi verjel, ti Miklavž ni nič prinesel.

M. G.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media