Pa srečno!

Prosti čas | dec. '21

Videle so sestro Joži, kako hiti po hodniku, in so se oddahnile: »Vrnila se je!« Joži je namreč kar hudo zbolela za to nesrečno korono, zato je zelo dolgo ni bilo v službo. Ženske kofetarskega krožka so jo zelo pogrešale, saj je bila Joži še bolj zabavna kot one in tudi edina, ki je vedno razumela njihove domislice. Tudi zaradi Joži se jim je zdelo življenje tu, v domu, ne samo znosno, ampak kar zabavno.

Ko so ustanavljale krožek, so sledile izreku: Ne čakaj, kaj lahko domovina naredi zate, ampak premisli, kaj ti lahko narediš za domovino.

Ko so z vseh vetrov prišle v ta dom, so se odločile, da bodo kar same v njem naredile varen pristan in točko prijaznosti za vse stanovalce. To seveda ni bilo lahko, saj so bili res na vse načine različni in tudi zelo različne volje. S seboj je vsak prinašal velik tovor preteklosti, različnih navad in izkušenj, različnih prepričanj in tudi različno stopnjo zagrenjenosti in žalosti ali celo strahu in jeze. Pravzaprav je malokdo prinesel s seboj veselje in dobro voljo, kot da bi bila čemernost in godrnjanje sestavni del starosti.

Vendar se kofetarice niso vdale.

1. Ne godrnjamo, ne jamramo, se ne pritožujemo!

2. Se ne prepiramo in ne zahtevamo, da bi bilo vse »po moje«!

3. Ne iščemo napak drugih in ne opravljamo!

4. Gojimo veselje in hvaležnost za današnji dan!

Štiri pravila »ustanovne listine« so se jim zdela dovolj, saj bi si kaj več že težko zapomnile. Če pa so kdaj prekršile kakšno pravilo (ker so ga pozabile), so takoj opomnile druga drugo z najpomembnejšim, glavnim: Delajmo prijazen svet! To pravilo obsega vse, o vsem drugem se lahko dogovorijo. Kot danes, ko bodo govorili o decembru in praznikih.

Najprej so ugotovile trenutna dejstva.

Prvič, svetu vladata virus in zmeda in stanje ni rožnato. Otroci, vnuki in pravnuki se podijo vsak po svoje ali pa so v karanteni – vsekakor nanje ni mogoče preveč računati. Osebje je zelo zasedeno in utrujeno in mu zmanjkuje časa še za najnujnejše.

Drugič, prihajajo prazniki, vsak si jih predstavlja po svoje in vsak ima drugačna pričakovanja. Njihova želja delati prijazen svet za vse pa zahteva, da bi za praznike priklicali nasmeh na vse obraze. Kako?

Kaj, če bi letos skupaj s sestro Joži povabile vse prebivalce doma, da tokrat poskusijo drugače? Da bi tako rekoč prehiteli virus in jih ne bi prizadeli nobeni ukrepi. Morda bi najprej o vsem premislili. Kaj veseli december, božič in novo leto sploh so in zakaj jih praznujemo? Kaj praznujemo, kaj smo praznovali včasih in o čem smo sanjali kot otroci? Česa se lahko veselimo zdaj, po čem hrepenimo in zakaj? Kaj želimo tistim, ki jih imamo radi, in sploh vsem ljudem? Kaj (pri)voščimo drugim? »Mir ljudem na zemlji. Vesele praznike. Srečno novo leto!«

Mir, veselje in srečo.

Kaj prinaša srečo, veselje in mir? Tudi zdaj na stara leta, polna tegob, in v času, ko še za obiske ne vemo, ali bodo mogoči?

Zadnjič so se pogovarjale s sestro Joži o sreči in marsikaj so ugotovile. Sreča je v srečanjih. Sreča je edina stvar, ki jo lahko daješ tudi takrat, ko je sam nimaš. Sreča je čudežna jed: več je razdeliš, več je imaš. In najpomembnejša misel: sreča je zadovoljstvo s tistim, kar imaš. Ta sreča prinaša mir in v tem miru se prebuja veselje nad tisoči majhnih reči vsak dan. In v tem miru in veselju potem sije obraz od sreče ne glede na vse!

Tak načrt so naredile kofetarice: letošnji december bo čas pogovorov in spominjanja, vsi bodo povabljeni. Govorili bodo o božiču, detecu v jaslih in ovčkah, o sreči pastircev in pesmi angelov z obljubo miru, o maminem obrazu v soju lučk, o potici in bombonih na smrečici, o iskricah in premrlih otroških ročicah v snežni noči … Vsi spomini bodo dobrodošli, kajti po podobah iz otroštva se bodo ogrela srca starcev in oči bodo žarele od veselja. Razglašeni, utrujeni stari glasovi bodo zapeli prastaro pesem in v srcih bo mir … in ne bodo potrebovali ničesar, kajti mir in veselje se ne zmenita za zunanjost, prostor in čas. Preden bodo utonili v sladke sanje iz otroštva, se bo na njihovih obrazih risal smehljaj in bodo drug drugemu klicali: Pa srečno!

 Mira Dobravec


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media