Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | dec. '21

POGODBA O PREUŽITKU

Bralec se spomni, da je bilo včasih v navadi, da se je kmetija izročila nasledniku, stari gospodar pa si je izgovoril preužitek. Zanima ga, ali to še vedno obstaja in kako je videti takšen preužitek.

S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnika) prenesla lastninsko pravico na svojih določenih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Skupaj z nepremičninami so predmet pogodbe tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, če stranki ne določita drugače.

Bistveni del pogodbe o preužitku je torej, da stari gospodar še za časa življenja prenese lastninsko pravico na primer na kmetiji ali delu kmetije, v zameno za to pa se novi gospodar zaveže, da bo skrbel za starega gospodarja tako, da mu bo na primer priskrbel hrano, oskrbo v primeru bolezni, ogrevanje in drugo, kar je potrebno za življenje. Zaveza preužitka je lahko dana le staremu gospodarju ali pa tudi drugi osebi. Nekoč je bilo v navadi, da se je preužitek dogovoril tako, da je moral novi gospodar skrbeti za prejšnja gospodarja (oba zakonca) do njune smrti. Temu so rekli, da sta dobila kot v hiši in prostor pri mizi, se pravi pravico, da še naprej živita v hiši in da imata hrano ter drugo, kar potrebujeta vse do svoje smrti.

Prevzemnikove obveznosti, se pravi obveznosti novega gospodarja, se lahko dogovorijo v obliki občasnih denarnih dajatev, nudenju življenjskih potrebščin, oskrbovanju, zagotovitvi stanovanjskega prostora, prepustitvi uživanja določenega zemljišča in podobno.

Pomembno pri tem je tudi, da se stari gospodar kot izročitelj zavaruje tudi za primer, če bi prevzemnik kasneje nepremičnine prodal, podaril ali kako drugače prenesel na koga drugega. V ta namen se lahko v pogodbi določi, da se v zemljiški knjigi pri nepremičninah vpiše tako imenovano stvarno breme. Vpis tega bremena v zemljiški knjigi namreč povzroči, da je, če prevzemnik nepremičnine odsvoji, za izpolnjevanje pogodbe o preužitku odgovoren novi lastnik nepremičnin. Lahko pa se v pogodbi določi tudi, da novi lastnik ne sme odtujiti ali obremeniti nepremičnine. To pomeni, da ne sme skleniti pogodbe, s katero bi na primer prodal nepremičnine, ki jih je dobil s pogodbo o preužitku, niti ne sme teh nepremičnin podariti komu drugemu, prav tako tudi ne more nepremičnin zastaviti za kakšno posojilo in podobno.

Dandanes je pogodb o preužitku manj kot v preteklosti, ker ima večina na starost vendarle pokojnino, tako da lažje poskrbi zase in za svoje vsaj minimalno preživljanje. Možnost sklenitve takšne pogodbe pa še vedno obstaja in jo je seveda mogoče skleniti. Pogosto se elementi te pogodbe kombinirajo z drugimi vrstami pogodb, na primer izročilno pogodbo, s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin, ki so predmet prenosa na novega gospodarja, in podobno. Bistveno je, da se v pogodbi lahko določi prav tisto, kar posameznik želi glede na svoje potrebe in želje. Glede na to je treba zelo resno pretehtati, kaj je tisto, kar posameznik želi in potrebuje oziroma bo potreboval v prihodnjih letih vse do svoje smrti.

Pogodbo je treba skleniti pred notarjem v posebni obliki notarskega zapisa. Če pogodba ni sklenjena na tak način, praviloma ni veljavna, lahko pa pride tudi do zelo neprijetnih zapletov, da se na primer lastninska pravica vseeno prenese na novega gospodarja in potem postane negotovo, kaj je s samim preužitkom. Glede na to je bistveno, da je pogodba sklenjena pred notarjem. Notar pri tem tudi obrazloži, kakšne posledice ima sklepanje takšne pogodbe, kar je zelo koristno, saj daje možnost, da vsak še enkrat razmisli, ali je to res tisto, kar si želi.

Ko je pogodba sklenjena, jo je težko spremeniti ali razvezati. Praviloma pogodba velja takšna, kot je, ne glede na to, da ena ali druga stran naknadno ugotovi, da si je na primer drugače predstavljala, kako bo videti preužitek. Vendar pa je izjemoma mogoče doseči tudi razvezo pogodbe, in sicer v dveh primerih. Prvi primer: če pogodbenika živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje nevzdržno, lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže. Drugi primer: vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Seveda pa je pri tem treba upoštevati, da tudi v primeru, če je podan en ali drug razlog, do razveze ne pride čez noč, pač pa včasih traja tudi precej dolgo, da se vzpostavi stanje, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe. Glede na to je vsekakor treba zelo resno in pretehtano razmisliti o tem, ali takšno pogodbo skleniti ali ne.

SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 7. in 14. decembra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media