Pripombe k zakonu o dolgotrajni oskrbi

Dobro je vedeti | dec. '21

O predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se je po skoraj dvajsetih letih priprav končno znašel v zakonodajnem postopku, je na novembrski seji razpravljal tudi Svet Zpiza. Upamo, da bodo odločevalci imeli toliko modrosti in poguma, da bodo upoštevali ključne pripombe in predloge številnih udeležencev iz javne razprave in s tem sprejeli zakonske rešitve, ki bodo zadovoljile vsaj večino prebivalstva, ki pričakuje, da bi se z zakonom moral izboljšati materialni in socialni položaj tistih, ki že danes nujno potrebujejo storitve dolgotrajne oskrbe.

Svet zavoda je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi obravnaval predvsem s področja, ki zadeva pokojninsko blagajno, in to na podlagi odličnega gradiva, ki ga je zavod pripravil na podlagi ugotovitev, dejstev in izkušenj o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo ter o finančnih sredstvih, ki naj bi jih po predlogu zakona za dolgotrajno oskrbo zagotavljal Zpiz.

Člani sveta so se strinjali s predlogom zavoda, da pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, ki je bila uživalcem priznana do uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, še naprej zagotavlja zavod, kar pomeni, da jim izplačuje denarni prejemek. Zdaj je 33.500 takih upravičencev in vsebinska prevedba njihovih odločb o dosedanji pravici v novo pravico po predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi ni jasno opredeljena, pomenila pa bi tudi veliko nepotrebno obremenitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki se bo kot eden ključnih izvajalcev sistema dolgotrajne oskrbe že v začetni fazi srečal s številnimi strokovnimi in kadrovskimi izzivi. Ne gre prezreti, da bo imel ogromno dela že z novimi vlogami, saj jih je Zpiz letno obravnaval okoli 12.000, po sistemu dolgotrajne oskrbe pa jih bo bistveno več.

Svet je opozoril tudi na posebno skupino upravičencev do dodatka za pomoč in postrežbo, ki je zajeta v 100. členu ZPIZ-2. Gre za slepe in slabovidne ter za zavarovance, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 odstotkov. Menil je, da te skupine ni mogoče enačiti s tistimi, ki spadajo v sistem dolgotrajne oskrbe in je zanje potrebna posebna ureditev.

Kritični do načina financiranja

Posebno pozornost pa je Svet Zpiza posvetil tistim določbam v predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki po mnenju nekaterih razpravljavcev pomenijo vdor v pokojninsko blagajno. Ni se strinjal s predvidenim načinom financiranja, da bi bilo treba nakazati sredstva, pridobljena iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj ZPIZ-2 jasno določa, da razliko med dohodki in odhodki pokojninske blagajne krije državni proračun in je tak sistem predviden tudi za sistem dolgotrajne oskrbe.

Kritično pa je svet zavoda ocenil tudi predvidene roke za uskladitev delovanja in izvajanje zakona. Pri izvajanju zlasti tistih, ki zadevajo uveljavljanje pravic na prvi in drugi stopnji ter sodno varstvo, ker niso realni in bodo povzročali težave ne le izvajalcem, ampak tudi zavarovancem, predvsem pa nezadovoljstvo s takim postopkom uveljavljanja in uresničevanja pravic. Zato je predlagal, naj se prihodnjim izvajalcem dolgotrajne oskrbe zagotovijo ustrezni roki za uskladitev delovanja in izvajanje zakona.

Svet zavoda je pozval Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da na podlagi predhodno sprejetih stališč amandmaje, ki se nanašajo na poslovanje zavoda, posredujeta v parlamentarni postopek.

A. T.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media