Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE PRIŽENJENIH OTROK
Bralec se je pred mnogimi leti poročil. Žena je imela otroke iz prejšnjega razmerja, ki jih ni posvojil, so pa vedno živeli skupaj. Bralec bi rad priženjenim otrokom podaril vrednostne papirje, ki jih ima, prav tako želi, da bi dedovali po njem. Zanima ga, kako naj to uredi in kako visoki so davki.
V pravnih normah za otroke veljajo dejanski potomci ali posvojenci. Priženjeni otroci nimajo takšnega statusa, saj za njihove starše veljajo biološki starši, se pravi bralčeva žena in moški, s katerim ima otroke. Bralec pa nima pravnega položaja očeta, čeprav so vsa ta leta živeli skupaj in je morda bolj skrbel zanje kot njihov pravi oče. Položaj očeta bi imel le, če bi otroke posvojil.
Posvojitev je po zakonu posebna oblika varstva otrok, s katero nastane med posvojiteljem in otrokom enako razmerje, kot je med starši in njihovimi otroki. Posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj 18 let starejša od otroka. Za posvojitev je potrebno otrokovo soglasje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Verjetno bralec niti ne bi mogel posvojiti ženinih otrok, ker se sme posvojiti samo otrok brez staršev ali otrok staršev, ki so privolili v posvojitev, ali otrok staršev, ki jim je bila odvzeta starševska skrb ali niso trajno sposobni izraziti svoje volje, ali otrok staršev, ki so neznani že vsaj leto dni, tudi njihovo prebivališče ni znano.
Če bi bralec posvojil ženine otroke, bi zanje veljalo enako, kot bi veljalo za biološke otroke, to pomeni, da ne bi bilo davka na dediščine in darila, če bi naš bralec nanje z darilno pogodbo prenesel imetništvo vrednostnih papirjev. Davka tudi ne bi bilo v primeru dedovanja. Ker pa priženjeni otroci pravno ne štejejo za bralčeve otroke, je v tem primeru zadeva dokaj specifična.
Priženjeni otroci (pastorki) so po zakonu oproščeni plačila davka na dediščine in darila, vendar le do takrat, dokler so pastorki. V tem primeru bi to pomenilo, da imajo priženjeni otroci položaj pastorkov tako dolgo, dokler je živa njihova mama in je ta žena našega bralca. Če torej v času, ko je bralec poročen z materjo priženjenih otrok in je ta živa, podari svoje vrednostne papirje tem otrokom, se bo štelo, da gre za darilo pastorkom in bo to darilo oproščeno plačila davka. Če pa bi žena umrla pred sklenitvijo te pogodbe ali bi se zakonska zveza razvezala, potem ti otroci ne bi imeli več položaja pastorkov in bi bilo treba plačati davek na darila.
Tudi v primeru dediščine se bodo ti otroci šteli za pastorke le, če bo njihova mama poročena z bralcem na dan njegove smrti. V tem primeru ne bi plačali davka, če bi kaj podedovali po njem. Če pa bi njihova mama umrla pred bralcem ali bi se zakonska zveza razvezala, bi otroci izgubili položaj pastorkov. V tem primeru bi bilo treba plačati davek na dediščino.
Posebnost pri dedovanju je še ta, da velja ugodna ureditev le glede davkov, ne pa tudi glede same pravice dedovanja. Pastorki (priženjeni otroci) dedujejo le, če je v njihovo korist napisana oporoka. Če torej bralec želi, da bi po njem dedovali priženjeni otroci, mora napisati oporoko in v njej izrecno navesti, da želi, da po njegovi smrti po njem dedujejo priženjeni otroci. Napisati mora tudi, kaj naj dedujejo. To lahko naredi bodisi tako, da napiše izrecno, kaj naj kdo dobi, lahko pa tudi tako, da navede, da naj na primer en pastorek deduje tretjino njegove zapuščine, drugi drugo tretjino in tretjo tretjino žena. V primeru takšne klavzule, ki določa, da naj se vse, kar bo zapuščina, razdeli po delih, ni treba naštevati posameznih stvari, ki so predmet dedovanja. Če bralec ne bo napisal oporoke, potem priženjeni otroci po njem ne bodo dedovali.
Stopnje davka so pri dediščinah in darilih enake in znašajo:
- Za sorodnike prvega dednega reda (otroci, zakonec, vnuki, pravnuki …) in dodatno še zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti – nič odstotkov.
- Za sorodnike drugega dednega reda (starši, bratje, sestre in njihovi potomci):OPOMBA: 4 levo od tabele je treba zbrisat, pa je ne znam!!!
-
Od vrednosti €
Znaša davek:
nad
do
€
%
€
10.000
5
10.000
50.000
500
+
6
nad
10.000
50.000
100.000
2.900
+
7
nad
50.000
100.000
200.000
6.400
+
8
nad
100.000
200.000
300.000
14.400
+
10
nad
200.000
300.000
400.000
24.400
+
12
nad
300.000
400.000
36.400
+
14
nad
400.000
3. Za sorodnike tretjega dednega reda (dedke in babice, strice, tete, bratranci ...):
Od vrednosti €
Znaša davek:
nad
do
€
%
€
10.000
8
10.000
50.000
800
+
9
nad
10.000
50.000
100.000
4.400
+
10
nad
50.000
100.000
200.000
9.400
+
11
nad
100.000
200.000
300.000
20.400
+
13
nad
200.000
300.000
400.000
33.400
+
15
nad
300.000
400.000
48.400
+
17
nad
400.000
4. Za vse druge osebe:
Od vrednosti €
Znaša davek:
nad
do
€
%
€
10.000
12
10.000
50.000
1.200
+
16
nad
10.000
50.000
100.000
7.600
+
20
nad
50.000
100.000
200.000
17.600
+
25
nad
100.000
200.000
300.000
42.600
+
30
nad
200.000
300.000
400.000
72.600
+
35
nad
300.000
400.000
107.600
+
39
nad
400.000
Če bi priženjeni otroci izgubili položaj pastorkov, bi se šteli za druge osebe, torej za tiste, pri katerih se plača najvišji davek.
SVETOVALNI TELEFON
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 18. in 25. januarja, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
