KULTURA KRATKE
Plečnikovo leto
V jubilejnem Plečnikovem letu 2022, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva (18172–1957), bodo v Mestnem muzeju pripravili veliko razstavo, posvečeno arhitektu, ki nastaja v sodelovanju z MGML, Fakulteto za arhitekturo ter Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. Odprli jo bodo sredi junija. Že zdaj pa teče program Plečnikove hiše z razstavo Plečnik in pika, ki predstavlja istoimenski strip Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića. Moči bosta združili tudi Plečnikova hiša in DobraVaga z razstavo, ki jo bodo v hiši odprli 13. maja.
Povezana bo s sodobno umetnostjo in kreativnimi praksami mladih. Dogajanje v Plečnikovi hiši bosta konec maja zaznamovala tudi mednarodno uveljavljena avtorja Olaf Nicolai, nemški umetnik in profesor, ter Luca Lo Pinto, umetniški direktor muzeja MACRO iz Rima, s projektom Vidno-Nevidno. Razstavno dogajanje pa bo zaključila razstava Plečnikova šola v Ljubljani, ki nam bo ponudila edinstven in do zdaj še neraziskan vpogled v delovanje, metode in učne načrte Plečnikove šole. Plečnikovo leto bo popestril še en projekt, v katerem bodo umetnost arhitekture povezali s kulinariko. Mlade med 13. in 30. letom bodo v spomladanskem času povabili k sodelovanju na natečaju za najizvirnejši kulinarični recept, ki bo sestavine črpal iz vrtnin in začimb, ki so nekdaj ali pa še vedno rastejo na vrtu Plečnikove hiše. Žirija bo izbrala tri zmagovalce, ki bodo nato svoje izvirne recepte novembra predstavili v okviru 59. mednarodne umetnostne razstave La Biennale di Venezia. Projekt, pri katerem sodelujejo še partnerji iz Danske, Italije, Islandije in Avstrije, je sofinanciran prek programa Erasmus+.
FILM
Iskre v času – svetovni računalniški podvig
Dokumentarni film nas popelje v leto 1976, ko je Janez Škrubej s skupino sošolcev ustanovil podjetje Iskra Delta, ki se je predvsem na vzhodnem trgu bliskovito uveljavilo. Podjetje je samo izdelovalo in nadgrajevalo računalnike, pri tem pa uporabljalo ameriške čipe, ki jih zaradi takratnega embarga ni bilo mogoče izvažati na vzhodni trg. Na Kitajsko, v Indijo in Sovjetsko zvezo jih je skupaj s svojimi računalniki lahko pošiljala le Iskra Delta. Ameriško obveščevalno agencijo Cia je kmalu začelo skrbeti, da tehnologija ne bi prišla v roke sovražnika. Hkrati je Iskro Delto skušala onemogočiti domača oblast, poleg vsega pa se je začenjal razpad Jugoslavije in socializma. V filmu Jurij Gruden dinamično prepleta vznemirljive anekdote in pričevanja pomembnih mož v podjetju. Z duhovitim in montažno spretnim pristopom njihovo navdihujočo zgodbo dodatno spodbudi s sugestivnimi arhivskimi posnetki, dragocenimi domačimi videi in odlomki iz zakladnice jugoslovanskih oglaševalskih kampanj. Tako je ustvaril ganljiv spomin na slovensko podjetnost in ambicioznost ter ponudil premislek o usodnih napakah oblasti, ki tega niso znale ceniti. Film je posnet po knjigi Janeza Škrubeja, generalnega direktorja Iskre Delte, Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo. V Kinodvoru od 21. februarja.
RAZSTAVE
Amazonija Simona Plestenjaka
Blejski fotograf in cineast že petnajst let živi in dela v Braziliji. Z razstavo v svojem domačem kraju predstavlja zanj pomemben del pestrega fotografskega opusa. Cikel Amazonija je nastal na skrajnem zahodu Brazilije, ko je obiskal indijansko pleme Yawanawa, ki šteje nekaj več kot tisoč ljudi, živečih v sedmih vaseh, ki so razglašene kot indijanski rezervat. Tam živijo dokaj varno, a napadajo jih gozdarji, ki nezakonito sekajo in požigajo gozdove, jih pobijajo, oblasti pa si zatiskajo oči. Osupljivo je, da so Indijanci najboljši skrbniki gozda, saj je ta zanje vir življenja in nedotakljiv svet. Razstava bo v informacijskem centru Triglavskega narodnega parka na Bledu na ogled do 20. februarja.
Taljenje. Podobe podnebnih sprememb
Podobe podnebnih sprememb skozi dela 17 umetnikov in umetnic razkrivajo globalno razsežnost problema taljenja ledenikov s podobami pojavov iz več kot tridesetih držav in ozemelj ter poudarjajo, kako podnebna kriza vpliva na celoten planet. Cilj razstave, ki je na ogled do 1. maja v Jakopičevi galeriji, je navdihniti in aktivirati ljudi po svetu, naj se dejavno ukvarjajo s problematiko ter se zavežejo, da bodo od politikov in oblasti zahtevali odgovorno okoljsko politiko. Ker je ta problematika aktualna tudi pri nas (Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto), so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU, Umanotero in Mladimi za podnebne spremembe ob razstavi pripravili tudi cikel predavanj in okroglo mizo, Lojze Žust pa bo predstavil metodo globokega učenja za napovedovanje poplavljanja morja. Razstava je nastala v sodelovanju z organizacijo Project Pressure.
GLEDALIŠČE
Slava Klavora – spomenik
Lani so zaznamovali 100. obletnico njenega rojstva in 80. obletnico njene usmrtitve. Na podlagi dela Milice Ostrovške je v Pekarni magdalenske mreže v Mariboru nastala predstava, ki nas popelje v čas odraščanja, šolanja in političnega delovanja Slave Klavore ter njenih tovarišic in tovarišev. Skupina izobraženih in izurjenih komunistk in komunistov ter mladih skojevcev je postala pomemben vir navdiha za upor, kajti z izdelanim programom, organizacijo in vizijo so predstavljali alternativo obstoječemu kapitalističnemu sistemu. Z začetkom vojne pa so bili edini, ki so v ilegali nadaljevali svoje aktivnosti. Kljub izjemnemu pogumu in dobri organiziranosti jo je gestapo 7. avgusta 1941 aretiral. Osemnajst dni je Slava z nezlomljivo voljo kljubovala nečloveškemu nasilju. Ničesar jim ni izdala. Skupaj z drugimi borci so jo 24. avgusta ustrelili v mariborskih sodnih zaporih, stara je bila komaj dvajset let. Postala je simbol poguma in upora. Predstava bo na ogled predvidoma do junija letos.
fotka:
Na valovih, tragikomedija Saše Pavček
Foto: Bor Slana
Uveljavljena igralka, pesnica, avtorica več dramskih besedil Saša Pavček, prejemnica pomembnih nagrad, tudi Borštnikovega prstana, je začela svojo igralsko pot prav v Šentjakobskem gledališču, kjer si lahko ogledate novo postavitev njene tragikomedije Na valovih v režiji Aleša Valiča. To je igra o slavni operni pevki (igra jo Katja Fajdiga) in mlademu prekarnemu novinarju (igra ga Luka Polc), ki skozi pogovor luščita številne maske, identitete, odpirata vprašanja o odgovornosti umetnika v današnjem svetu vojn, nasilja, ksenofobije in nacionalizma. Na dan privrejo prikrite strasti, strah, bes, sovraštvo in hrepenenje po empatiji.
