NOVICE OD VSEPOVSOD
Kulturni praznik s PCT
Tudi letošnji slovenski kulturni praznik bo zaradi slabih epidemioloških razmer potekal okrnjeno. Muzeji in galerije bodo omogočali prost vstop ob upoštevanju pogoja PCT. Ponekod bodo pripravili tudi vodenja, a le v manjših skupinah in v tako imenovanih » mehurčkih«.
Združenje dramskih umetnikov Slovenije 8. februarja pripravlja recital Prešernovih pesmi, potekal bo v živo, in sicer od 12. do 13.30. Poslušali pa ga boste lahko prek radijskega sprejemnika ali na spletni strani Radia Slovenija – Programa Ars (radio v živo). Nekatere občine bodo poskrbele tudi za predvajanje po uličnem ozvočenju ali pred kakšnim kulturnim spomenikom. Tako bo recital mogoče poslušati pred rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi, kjer pa letos ne bo organizirane tradicionalne proslave. Prav tako Zavod za turizem in kulturo Žirovnica na kulturni praznik ne bo organiziral pohoda po Poti kulturne dediščine. Vabijo pa obiskovalce, da se sami odpravijo na desetkilometrsko krožno pot, ki povezuje Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, rojstno hišo Matije Čopa v Žirovnici (s prenovljeno stalno razstavo), spominski čebelnjak Antona Janše na Breznici in rojstni hiši pisateljev Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah. Vseh pet znamenitosti bo odprtih od 8. do 16. ure, vstop bo prost. Lahko pa se odpravite na virtualni pohod v družbi znanih glasbenikov in s sloganom Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo!
Brezplačna vožnja s Celebusom
Upokojenci, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v celjski občini, se lahko od prvega februarja brezplačno vozijo s Celebusom. Vendar pa si morajo prej urediti letno vozovnico na celjski glavni avtobusni postaji ali občini. Predložiti morajo osebni dokument s sliko in dokument, s katerim izkazujejo status upokojenca ter plačati tri evre za brezstično magnetno kartico. Celjski upokojenci so se tako pridružili mariborskim in ljubljanskim, ki se prav tako vozijo brezplačno z lokalnim potniškim prometom.
Prostofer že v 77 občinah
Prostofer, projekt brezplačnih prevozov za starejše, deluje že v 77 občinah, saj so se mu v prvem mesecu letošnjega leta pridružili še Radenci, Vransko in Tabor. Električna vozila so priskrbele občine, vozijo pa jih vozniki prostovoljci. Starejši, ki ne vozijo sami, nimajo svojcev, imajo nizke dohodke ter slabše povezave z javnim prevozom, lahko prevoz naročijo na brezplačni telefonski številki 080 10 10, in sicer tri dni prej, preden ga potrebujejo. V Spodnji Savinjski dolini so tako v projekt vključene že štiri občine, saj se v Žalcu in Braslovčah k zdravniku, po nakupih ali drugih opravkih starejši občani brezplačno vozijo že dve leti.
Delujočih aparatov ne mečite v smeti
Družba Zeos je v različnih slovenskih krajih postavila že 30 kotičkov za oddajo še delujočih aparatov. Običajno so v zbirnih centrih odpadkov, označeni so z rumeno tablo. Vanje lahko oddate vse naprave, ki delujejo na elektriko ali baterije, to so pralni stroj, hladilnik, zamrzovalnik, namizni in prenosni računalnik, zabavno elektroniko, male gospodinjske aparate, igrače, mobilne telefone, zvočnike, TV z ravnim zaslonom in daljinskim upravljalnikom, LCD-monitorje, krožne žage, vrtalnike, glasbene stolpe, sesalnike in druge primerne aparate na elektriko ali baterije. Aparati ne smejo biti pokvarjeni ali poškodovani, umazani ali zastareli, saj jih pregledajo, preverijo električno varnost ter vrnejo na trg po primerni ceni ali pa podarijo. S ponovno uporabo podaljšujemo življenjsko dobo električnih aparatov in posledično ustvarjamo manj e-odpadkov.
Podnapisi slovenskih oddaj
Gluhi in naglušni ter gledalci z oslabljenim sluhom težko spremljajo slovenske nadaljevanke ali filme na Televiziji Slovenija, ker je izgovarjava nerazumljiva ali pa govor motijo drugi zvoki iz ozadja. Vendar lahko vsebini sledijo s podnapisi, ki jih vključijo na teletekstu (na strani 771 za 1. program, na strani 772 pa za 2. program TV Slovenija). Pri gledanju v spletnem arhivu so podnaslovljene oddaje označene z oznako [=], podnapise vključijo z uporabo tipke CC. Sicer pa so vse podnaslovljene oddaje zbrane na strani www.rtvslo.si/dostopno/podnapisi. Večje težave so pri oddajah, ki potekajo v živo, zato je RTV Slovenija skupaj z ministrstvom za kulturo in Fakulteto za računalništvo in informatiko pripravila pilotni projekt za preizkušanje delovanja aplikacijskega vmesnika, ki govorjene vsebine v realnem času pretvarja v podnapise.
Palmovo olje je v številnih izdelkih
Palmovo olje je lahko zaradi velikega deleža nasičenih maščob in morebitne vsebnosti nevarnih procesnih onesnaževal zdravju škodljivo. Vendar je raziskava Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) pokazala, da ga lahko najdemo v številnih izdelkih, tudi takih, kjer ga običajno ne pričakujemo, na primer v keksih s čokoladnim polnilom, sadnih in kakavovih kosmičih, čokoladnih namazih, francoskih rogljičkih, beljakovinskih ploščicah, juhah iz vrečke, picah, paštetah in topljenih sirih ali sadnih kosmičih. Prav tako je palmovo olje mogoče najti v biogorivih ter izdelkih za nego las ali kože, ličilih, dišavah, sredstvih za zaščito pred soncem, vlažilnih robčkih, zobnih kremah, milih in detergentih. Vendar je v tem primeru njegovo prisotnost težje potrditi, saj so sestavine, pridobljene iz palmovega olja, poimenovane na več kot 25 različnih načinov, na primer: Elaeis guineensis, Etyl palmitate, Glyceryl, Hydrogenated palm glycerides, Octyl palmitate, Palm kernel, Palm stearine, rastlinska maščoba ali olje.
PCT kot beseda in kretnja leta 2021
Beseda, ki je najbolj zaznamovala leto 2021, je po izboru ZRC SAZU kratica PCT. Na drugo mesto se je uvrstila voda, na tretje pa proticepilec. Tudi kretnja leta 2021 je kretnja za PCT. V ožjem izboru so bile besede: dolgi covid, komunikacija, kronometer, PCT, poživitven, proticepilec, samotestiranje, sledilnik, stroka, voda ter še Delova beseda leta odlok. Tudi kretnja leta 2021 je kretnja za PCT.
Zbiranje odpadnega tekstila
Mestna občina Ljubljana, Javno podjetje Voka Snaga in organizacija Humana so začeli pilotni projekt zbiranja oblačil in obutve. Zabojniki so postavljeni na desetih lokacijah (ekootokih): na Aljaževi, Fabianijevi, Krimski in Postojnski ulici, Jarški in Dunajski cesti, na Livadi, ulici Ob Ljubljanici ter v soseskah Murgle in Rožna dolina in še v zbirnih centrih Barje ter Povšetova. Poleg oblačil in obutve lahko vanje oddate tudi hišni tekstil (posteljnino, zavese, prte, brisače ipd.), igrače iz tekstila ter modne dodatke (torbice, pokrivala, šale ipd.). Zabojnike bo praznila organizacija Humana, ki bo poskrbela tudi za nadaljnje ravnanje z zbranim tekstilom. Prvega januarja 2025 bo ločeno zbiranje odpadnega tekstila in oblačil postalo obvezno v vseh državah članicah Evropske unije, saj je to najhitreje naraščajoča vrsta odpadkov, ki pa pogosto pristanejo med mešanimi komunalnimi odpadki.
Spletna Maistrova pot
Z gradivom, ki ga hrani petnajst slovenskih muzejev, arhivov in knjižnic, ter s sodelovanjem Maistrove družine je nastala (dvojezična) spletna stran, ki celovito predstavi življenje in delo Rudolfa Maistra. Najdete jo na naslovu www.rudolfmaister.si. S pomočjo animacije, ki jo je izdelal Ciril Horjak, obiskovalca legendarni general in pesnik kar sam usmeri na svojo življenjsko pot in ga vodi skozi kraje, v katerih je pustil svoj pečat. Projekt je nastal na pobudo kamniškega muzeja oziroma rojstne hiše Rudolfa Maistra.
