Naj bo svetlo in toplo
Naš čas? / Nikoli te ne bom spoznal. / Povsod si, brez središča, brez robov / vse globlje tudi v meni, blag, surov, / teman v obupu, v upanju svetal, / v trpljenju večnost, v sreči le trenutek. Ciril Zlobec
Naš čas, tu in zdaj. Ne bo se ponovil. Zato je tako pomembno, kako ga preživimo, komu ga namenjamo, kako razmišljamo in kako sploh živimo. Slovenci znamo biti precej strogi do sebe in drugih. Obnašamo se tako, kot da je naš čas neomejen. Veliko ga zapravimo za sosedske spore, dostikrat se ljudje pravdajo za nekaj pedi zemlje. Čemu? Zato, da je po njihovo? Ob tem pa izgubljajo zdravje, denar, predvsem pa čas za lepe stvari.
Strogi in neprijazni smo tudi do sebe. Radi se obremenjujemo z malenkostmi, tuhtamo in tuhtamo o mogočih scenarijih, priganjamo se k delu, kot da bi bili stroji, in se preveč obremenjujemo s popolnostjo. Nihče ni popoln, in če bi bili, bi bilo prav dolgočasno. Takšno sliko pa dajejo predvsem družbena omrežja – kot da se ljudem ves čas dogajajo le lepe stvari. Ni čudno, da so potem še posebej mladostniki pod pritiskom in imajo slabo samopodobo.
Naš čas naj bo, kot pravi pesnik Ciril Zlobec, v upanju svetal. Tudi epidemija bo nekoč odšla in spet bomo lažje zaživeli. Morda nas želi le spomniti, da se premalo zavedamo, da živimo lepo, in nas opomniti na to, kaj je v resnici pomembno.
Februarja je lahko na soncu že lepo toplo. Valentin ima ključ od korenin in napoveduje prihajajočo pomlad. Naj z ljubeznijo ogreje tudi vaša srca.
