Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | oktober '22

DOBRO PREMISLITE, PREDEN KUPITE

Bralko, staro 88 let, so marca letos po telefonu povabili na predstavitev prehranskih dopolnil, še posebej koristnih za starejše. Ne ve, kje so dobili njeno telefonsko številko, ker je ni v imeniku. Ni šlo za predavanje, saj je bila tam samo ona, pač pa za siljenje v nakup vitaminov, ki naj bi bili praktično čudežni. Cena je bila 830 evrov za šest škatel. Ker bralka ni imela toliko gotovine, so jo prepričali, da je uredila plačilo na obroke prek plačilne kartice. Bralka je doma začela premišljevati, da so jo verjetno ogoljufali, saj je cena zelo visoka, vendar si tega ni upala povedati nikomur, ker jo je bilo sram. Nato je le povedala sinu, ki je zahteval prekinitev pogodbe, vrnila je izdelke, pa so ji zagrozili s tožbo, če ne plača škatle, ki jo je že odprla (za 140 evrov). Zdaj jo iz istega podjetja spet kličejo, da naj pride na predstavitev.

Vsakdo ima pravico, da odkloni katero koli vabilo in tudi pogovor po telefonu. Dejstvo, da so prodajalci nekako prišli do njene številke, bralki ne nalaga prav nobene obveznosti, da bi se morala z njimi pogovarjati ali celo hoditi na kakršne koli predstavitve. Nezaželenih klicev se je najlaže rešiti tako, da na telefonski napravi številko označite kot nezaželeno in jo tako blokirate. Pravno pa zadevo uredite tako, da zahtevate izbris podatkov iz baze, ki jo vodi prodajalec. Če to ne pomaga se lahko vsakdo obrne na Informacijskega pooblaščenca, ki je med drugim odgovoren tudi za nadzor nad uporabo osebnih podatkov.

Seveda pa je najpomembnejše, da se ne odzovemo na preveč enkratne ponudbe. Osnovno pravilo je: če je nekaj preveč ugodno, da bi bilo res, potem dejansko ni res, pač pa je zadaj morda celo prevara.

Zakon o varstvu potrošnikov določa, da mora potrošnik pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, prejeti še informacije o prodajalcu, tako da ga lahko naknadno najde ali identificira, o stroških, povezanih s prodajo, in kar je v primeru naše bralke posebej pomembno, o pogojih, rokih in postopku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe skupaj z obrazcem za odstop od pogodbe.

Pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, ima potrošnik pravico, da v 14 dneh obvesti podjetje, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Podjetje mora nemudoma oziroma najpozneje v 14 dneh po prejemu obvestila o odstopu od pogodbe vrniti vsa prejeta plačila, če hkrati tudi prejme vrnjeno blago. Vendar pa potrošnik odgovarja za zmanjšanje vrednosti blaga, če je to posledica ravnanja, ki ni nujno potrebno za ugotovitev narave, lastnosti in delovanja blaga.

S stališča zakona je torej možnosti za razmislek, odstop od pogodbe in prejem vračila plačanega kar nekaj, vendar velja poudariti, da je v bralkinem primeru drugače. Ker je bralka odšla nekam na predstavitev, je morda do nakupa prišlo v prostorih prodajalca. V takšnem primeru praviloma ni možnosti odstopa od pogodbe brez razloga. Če je prodaja opravljena v prodajalčevih prostorih, se šteje to kot običajen nakup, se pravi, kot da bi šla v živilsko trgovino in tam kupila zelo drago kozmetiko. Dejstvo, da kupec šele doma začne razmišljati, da je stvar predraga, ni razlog, zaradi katerega bi moral prodajalec stvar vzeti nazaj in vrniti kupnino. Možnosti za vračilo so pri nakupu na daljavo bistveno večje kot pri nakupu v prodajalčevih poslovnih prostorih. V primeru nakupa v poslovnih prostorih prodajalca je treba dokazati, da je dejansko šlo za bistvene napake volje v smislu, da je prišlo do nakupa zaradi sile, grožnje ali zvijače. Ne dovolj pretehtan nakup pa sam po sebi ni razlog za vračilo.

Druga težava je, da je bralka precej predolgo skrivala svojo napačno odločitev. Seveda je neprijetno, kadar se človek počuti ogoljufanega, vendar skrivanje tega ne pripomore k uveljavljanju pravic, prej obratno. Roki tečejo ne glede na vse, zato je treba vse pravice uveljavljati pravočasno, četudi morda z občutkom sramu. Ko rok poteče, pravic praviloma ni več mogoče pravno uveljaviti.

Tretja težava pa je, da izdelka nikakor ni dopustno uporabljati. Če smo torej v dilemi, ali bi izdelek vrnili in zahtevali vrnitev kupnine, potem je treba izdelek pustiti takšnega, kot je. Ni dopustno poskusiti vitaminov, da bi ugotovili, ali imajo res čudežno moč, ali nositi oblek oziroma uporabljati tehničnih naprav. Dovoljeno je le to, da si potrošnik doma sam v miru in v roku, ki ga ima za vračilo, ogleda stvar, ki jo je kupil na daljavo. Pri vitaminih to verjetno pomeni, da lahko v miru prebere vsa priložena navodila in deklaracije, pri oblekah, da jih pomeri, pri tehničnem blagu, da si stvari ogleda, pri čemer velja opozoriti, da pri določenih tehničnih izdelkih prodajalci izrecno vnaprej opozarjajo, da izdelka ni mogoče vrniti, če se odprejo pečati ali se izdelek namesti in podobno.

Bistveno je, da si pred nakupom vsak vzame dovolj časa, da resno razmisli, ali nekaj potrebuje ali ne in ali je cena za to zanj sprejemljiva. Kasneje je zelo težko popravljati prehitre in nespametne odločitve. Prodajalcem, še posebej tistim, ki se kar sami pojavijo, je zato smiselno reči skoraj vedno »ne« in pri tem vztrajati.

 SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 11. in 18. oktobra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media