DRUŽENJE OKTOBER

Druženje | oktober '22

PIVKA

Društvo upokojencev Pivka je julija v Krpanovem domu pripravilo slovesno praznovanje 70. obletnice obstoja. Predsednik društva Evgen Primožič je orisal pot, ki jo je društvo v tem času prehodilo. Z okoli 600 člani je največje društvo v občini, s prostovoljskim delom na številnih področjih skrbijo za starejše in opozarjajo na njihove potrebe in pravice, za kar so prejeli plaketo Občine Pivka. Predsednik pokrajinske zveze društev upokojencev južne Primorske Mirko Miklavčič pa jim je v imenu Zveze društev upokojencev Slovenije podelil veliko plaketo. V kulturnem programu so nastopili Moški zbor Pivka pod vodstvom Marcela Štefančiča, Štorovke, plesna skupina upokojenk iz Štorij pri Sežani, člani krožka Beremo skupaj pa so recitirali svoje pesmi. (Besedilo: Jožica Knafelc, fotografija: Andrej Knafelc)

ČREŠNJEVEC

Francka Rajh, nekdanja predsednica Društva upokojencev Črešnjevec v občini Slovenska Bistrica, je na letošnjem občnem zboru prejela zlato plaketo, najvišje priznanje Zdusa. Nekdanja učiteljica črešnjevske osnovne šole je zdaj častna članica in je še vedno nepogrešljiva pri vseh dogodkih, ki se odvijajo v okviru društva upokojencev in Krajevne skupnosti Črešnjevec. Priznanje je s hvaležnostjo sprejela, in čeprav je stara že 87 let, obljubila nadaljnjo pomoč pri delu. Lani pa je enako priznanje prejel Ivan Šetar, ki je že tretji mandat predsednik Društva upokojencev Črešnjevec. V času njegovega vodenja je društvo pridobilo nove prostore, zgradil se je nov športnorekreacijski park, je organizator vsakoletnih športnih prireditev in pobudnik družabnih srečanj. Slovi po odličnih sposobnostih za vodenje in organizacijo dela, k temu pa zna pritegniti širši krog ljudi.

(Besedilo in fotografija: Olga Krajnčič)

ŠKALE

Člani Društva upokojencev Škale so konec avgusta gostili tradicionalno srečanje krajevnih skupnosti, športnih in gasilskih društev ter društev upokojencev. Sodelovalo je dvanajst ekip iz šaleške regije, ki so tekmovale v kegljanju s kroglo na vrvici za pokal Društva upokojencev Škale, medalje pa so prejeli tudi najuspešnejši v ženski in moški konkurenci. Za prestižen županov pokal se je pomerila ekipa funkcionarjev (župani ter predsedniki KS in društev), posamezniki pa so se za za praktične nagrade merili v »škalski lukni« in »viliki«. (Besedilo in fotografija: Srečo Črep)

MISLINJA

Članice rokodelske skupine Sončnica mislinjskega društva upokojencev so sodelovale na zaključku mednarodnega projekta Erasmus+ z naslovom Bogatenje enotnosti s kulturno raznolikostjo, ki se je odvijal v Osnovni šoli Mislinja. Učitelji partnerskih šol iz Estonije, Turčije, Španije, Portugalske in Romunije so se zavzeto vključili v ustvarjalno delavnico na temo reciklaže iz starega papirja, veseli pa so bili tudi darilc, ki so jim jih pripravile rokodelke. (Besedilo in fotografija: Majda Škrinjar)

VRHNIKA

Prostovoljke Društva upokojencev Vrhnika obiskujejo jubilante, bolnike in starejše od 69 let, s katerimi opravijo kratko anketo o tem, katere vrste pomoči želijo. V sedmih mesecih so opravile 512 obiskov po domovih v celotni občini, obiskale 54 članic in članov, ki so praznovali 90 let ali več. Še posebej so se pripravile na obisk za 101. rojstni dan Marije Novak. Sestavile so mini zborček, ki ga je na harmoniki spremljal Tone Kogovšek, povabile fotografa in s šopkom presenetile jubilantko. Gospa Marija je bila zelo vesela obiska in je zapela z njimi. Upokojenke vsako leto organizirajo tudi družabno srečanje, obiskujejo bolnike, pomagajo pri prevozih hrane in zdravil, spomladi so razvozile 50 humanitarnih paketov, velikokrat pa le ob kavici poklepetajo s starejšimi krajani in jim tako polepšajo dan. Vse, ki jih zanima prostovoljsko delo, vabijo, da se jim pridružijo ob sredah in petkih od 9. do 12. ure. (Besedilo in fotografija: Elica Brelih)

CELJE

Klub upokojencev PTT s Celjskega vsako leto pripravi vsaj pet izletov. Letos so že bili v Polhovem Gradcu, Vipavski dolini, na Krasu, Koroškem, kjer so se z gondolo povzpeli na Peco, ter v Suhi krajini. Septembra se bodo popeljali še z ladjico ob slovenski obali, za zaključek pa se bodo podali še v Haloze. Ob tem so se sredi junija tradicionalno srečali na druženju v naravi, ki ga pripravljajo zato, da se ga lahko udeležijo tudi tisti člani, ki ne morejo več na izlete. Letos so se zbrali v Braslovčah in veseli so, da se je druženja udeležilo kar 19 članov, starejših od 80 let. (Besedilo in fotografija: Bronja Lišanin)

 

KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU

Ob prazniku Občine Križevci pri Ljutomeru je društvo upokojencev pripravilo sprejem za zakonske pare, ki so letos praznovali diamantno ali železno poroko. Župan mag. Branko Belec in predsednica Društva upokojencev Križevci Milica Hamler sta jim podelila zahvalne listine. Diamantno poroko praznujejo Frančiška in Franc Šrajner, Marija in Franc Stajnko, Ljudmila in Josip Mardetko, Marija in Janez Jagodič, Zofija in Janko Bukovec, Matilda in Vekoslav Šalamun, kar 65 let pa sta že poročena Marija in Emil Marinič. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)

PIRAN

Članice in člani Društva upokojencev Piran ne čakajo na digitalne bone, ampak se v sodelovanju s podjetjem Simbioza digitalno opismenjujejo. S pomočjo potujoče delavnice so prvo izobraževanje o uporabi sodobnih digitalnih tehnologij (pametnega telefona, računalnika) organizirali že v mesecu maju, nato pa še v septembru in začetku oktobra, izvedli ga bodo še sredi novembra. Vsakič se ga udeleži 30 udeležencev, ki so bili do zdaj nad izvedbo tečaja navdušeni, zato so si zaželeli ponovnih srečanj. (Besedilo in fotografija: Z. T.)

ZASAVJE

Prostovoljci programa Starejši za starejše društev upokojencev zasavske pokrajine so se sredi avgusta srečali v Podkumu. To je edina priložnost v letu, da se vidijo, spoznavajo in pogovorijo vsi, ki svoje poslanstvo uresničujejo v skrbi za starejše, ti pa jih potrebujejo za druženje, igranje družabnih iger, pogovore ob kavici, krajše sprehode, prevoze, manjše nakupe in pomoč na domu ter pri reševanju vsakdanjih težav, ki jim težijo življenje. Pogovarjali so se tudi o tem, kako se počasi navajajo na omejitve zaradi covida, živeti in svoj način dela usmerjati v bolj varna druženja in izvajanja pomoči. Na srečanju so se jim pridružili gostje, med drugim vodja programa pri Zdusu Rožca Šonc. Udeležencem sta želje po nadaljnjem uspešnem delu in sodelovanju med društvi namenila predsednik Društva upokojencev Zagorje ob Savi in predstavnica Društva upokojencev Šmartno pri Litiji. (Besedilo in fotografija: Jerica Laznik)

60 let od zaključka učiteljišča

Nekdanji sošolci se sicer srečujejo vsako leto, a letos so se nejeverno spraševali, ali je res minilo 60 let, odkar so nazadnje sedeli v šolskih klopeh celjskega učiteljišča. Srečanja se je udeležilo 11 nekdanjih sošolcev, devetim umrlim so se poklonili z minuto molka. Obujali so spomine na šolanje in profesorje, ki so jim dali dobro popotnico za opravljanje težkega, a čudovitega poklica ter napotke za življenje. Veseli so, da je njihov profesor likovne vzgoje Ciril Cesar pri 99 letih še zdrav, ob tem pa so doživeli presenečenje, saj jih je obiskala njegova hči Nives in vsakemu od udeležencev v imenu očeta podarila njegovo monografijo Pot v svetlobo. (Jožica Osolnik, fotografija: Tatjana Vajgl)

Srečanje sorodnikov

Če hočemo, da drevo dobro raste, potrebuje močne in zdrave korenine, zato ga je treba negovati. To drevo negujejo tudi sorodniki, ki se že od leta 2001 srečujejo skoraj vsako leto. Pavla Markuš, rojena Pavlin, je bila prva pobudnica srečanj in je še danes najmočnejša organizatorica. Začela je raziskovati rodbinsko deblo po svojem očetu Julijanu Pavlinu iz Vodic pri Gabrovki, po njegovi prvi ženi Pavli Pavlin, rojeni Kastelic, z Dolgega Brda in po drugi ženi Mariji Pavlin, rojeni Vidmar, iz Čepelj pri Dolah pri Litiji. Mnogi sorodniki so z veseljem in ponosom iskali korenine, poizvedovali, zbirali podatke, naslove. Tako so se srečevali sorodniki iz različnih krajev po Sloveniji in tudi iz Anglije, Avstralije in Češke. Zadnje dve leti srečanj ni bilo, zato pa je bilo letošnje toliko bolj zaželeno. V Šmartnem pri Litiji se je zbralo kar 65 sorodnikov vseh generacij. Med njimi je bila najstarejša 90-letna Milka Šink, rojena Kotar, iz Vidrge, najstarejšemu sorodniku 93-letnemu Cvetu Pavlinu iz Ljubljane pa je organizatorka Pavla po srečanju odnesla pozdrave in darilo. (Besedilo: Anica Kotar, fotografija: Franc Štrukelj)

PRAZNOVALI SO

 Častna članica Društva upokojencev Oplotnica Majda Padežnik je v letošnjem letu dopolnila 90 let. Mnogo let je aktivno sodelovala v društvu, bila je tajnica in blagajničarka. Pri delu sta jo odlikovala izjemna sistematičnost in natančnost, pomagala je pri organizaciji številnih dejavnosti, ki so bogatile življenje starejših v kraju. Še danes budno spremlja delo društva in se zanima za novosti.

 Marija Nerad iz Trnja v občini Črenšovci je vse življenje trdo delala na zemlji, a kljub temu dočakala visoki jubilej – 90. rojstni dan. Ko je bil mož Štefan v službi, je obdelovala polja, redila živino, hodila je tudi v Baranjo na sezonsko delo, kjer je okopavala sladkorno peso, in skrbela za otroke. Povila je kar osem otrok, pet jih še živi, obdana je tudi z 11 vnuki in 17 pravnuki. Povedala jim je, da sta s pokojnim možem rada hodila na veselice, in tudi ob jubileju je zaplesala.

 Ljudmila Tavčar iz Podkuma je zadnje dni avgusta praznovala 90. rojstni dan. Med drugo svetovno vojno je bila družina izseljena v Nemčijo. Vrnili so se na izropano domačijo in trdo so morali delati, da so preživeli težke povojne čase. Poročila se je, rodili so se trije otroci, s katerimi so zelo povezani, saj vsako jutro pridejo k njej na kavo, poklepetajo in postorijo, kar je potrebno. Ima še pet vnukov in pet pravnukov. Sproti prebere časopise in spremlja dogajanje, rada pogleda tudi kakšno televizijsko nadaljevanko.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media