Novice od vsepovsod 

januar '23

Pisanje z roko je zelo koristno

V društvu Radi pišemo z roko, ki že osmič prireja Teden pisanja z roko, poudarjajo, da pisanje z roko pomaga pri pomnjenju, stimulira naše možgane, nas osredotoča na vsebino, spodbuja kreativnost, sprošča telo in živce, pomaga pri depresiji in anksioznosti ... V šolah, knjižnicah, domovih za starejše, ljudskih univerzah in še marsikje bodo med 23. in 27. januarjem 2023 potekali različni dogodki z nosilno temo: Mislim tiho, pišem počasi. Tokrat so k sodelovanju povabili dva regijska partnerja, to sta Osnovna šola Bogojina ter Javni zavod Krajinski park Goričko, med ambasadorji, ki s svojim rokopisom spodbujajo k pisanju z roko, pa so specialna pedagoginja in pisateljica dr. Aksinja Kermauner, gledališki igralec Evgen Car, rapovski glasbenik Rok RS Terkaj, Stanka Stanislava Dešnik, direktorica Javnega zavoda Krajinski park Goričko, in Nataša Moršič, tamkajšnja okoljevarstvenica.

Nobeno nasilje ni upravičeno

Medicinske sestre in babice so tako v zdravstvenem kot socialnem varstvu nepogrešljive, njihova vloga je neprecenljiva, žal pa niso v enakopravnem položaju z drugimi reguliranimi poklici v zdravstvu, poudarjajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. To področje bi moral urediti poseben zakon, a nimamo še niti nacionalne strategije razvoja zdravstvene in babiške nege za obdobje do leta 2030, prav tako pa še vedno čakajo na sprejetje posodobljenih kadrovskih standardov in normativov. Medicinskih sester in babic je premalo, zato so preobremenjene, ob tem pa se pri delu srečujejo tudi s konfliktnimi situacijami in nasiljem, ki se je še povečalo po epidemiji covida-19. V zadnjem času se je razmahnilo zlasti psihološko, verbalno, šikaniranje na spletu. V decembru so zato na zbornici in zvezi predstavili priročnik Nasilje ne!, ki je nastal po izkušnjah iz prakse in obravnava nasilje v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih. Nasilno se vedejo tako pacienti oziroma stanovalci ali njihovi svojci kot tudi zdravstveni delavci. Bolniki in stanovalci domov se najpogosteje srečujejo z ignoranco (zaposleni ne reagira na klice, prošnje), verbalnim in telesnim nasiljem (grobi prijemi, na katere opozarjajo podplutbe, pogosti padci), odklanjanjem lajšanja bolečin, starizmom (zavračanje obravnav ali slabše obravnave starejših, dementnih, naglušnih oseb ...), finančnim izsiljevanjem ipd. Priročnik vsebuje priporočila in postopke, kako ravnati, če se nekdo znajde v vlogi žrtve, če nasilje opazi na delovnem mestu, ob zaznavi zlorab v družini ali nad bolniki, ki jih povzročajo drugi pacienti, njihovi bližnji ali zaposleni. Po besedah avtorjev priročnika moramo povsod vztrajati pri ničelni strpnosti do vsakega nasilja, žrtev pa se mora zavedati, da zanj ni odgovorna. 

Tečaj za druge neformalne oskrbovalce

Če doma negujete starejšega, bolnega ali invalidnega družinskega člana, vam bo gotovo koristil obisk tečaja, da bi to lahko počeli še bolje in pri tem ohranili lastno zdravje. Na desetih srečanjih, ki potekajo enkrat na teden, boste pridobili znanje, izkušnje in podporo, kako laže, bolje in dalj časa dajati oskrbo svojemu družinskemu članu v domačem okolju. Tečaj se bo začel konec januarja 2023, potekal pa bo v prostorih Inštituta Antona Trstenjaka na Resljevi 11 v Ljubljani. Za prijavo ali več informacij pišite na ajda.cvelbar@iat.si ali pokličite na telefonsko številko: 01 433 93 01. Udeležba je brezplačna, obvezna pa je predhodna prijava.

Svetovanje s področja socialnega varstva

Gerontološko društvo Slovenije izvaja brezplačno telefonsko svetovanje s področja prava in socialnega varstva kot tudi psihosocialnega svetovanja. Na telefonsko številko 064 279 221 lahko pokličete vsako sredo v mesecu med 8. in 9. uro. Ponujajo tudi brezplačno individualno psihoterapijo na domu na območju Ljubljane. Za več informacij ali prost termin pokličite od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na isto telefonsko številko.

Petra Boh, delovna terapevtka in strokovna sodelavka gerontološkega društva, pa bo odslej vsak mesec v Vzajemnosti odgovarjala na vprašanja bralcev v zvezi z oskrbo bolnikov ali oslabelih starejših ljudi. Vprašanja lahko posredujete na e-naslov urednistvo@vzajemnost.si ali na naslov Vzajemnost, Dunajska 109, 1000 Ljubljana.  

Slabo dostopne javne ustanove

Ljudje z invalidnostmi se pogosto znajdejo pred številnimi ovirami v javnih ustanovah. Posebno poročilo Varuha človekovih pravic o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane invalide kaže na skrb vzbujajoče razmere. Med 63 enotami centrov za socialno delo lani štiri še niso imele zagotovljene dostopnosti za gibalno ovirane. Uporabniki so navajali, da so jih zaposleni sprejeli zunaj ali pa je pogovor potekal v vozilu. Devet objektov ni imelo parkirnih mest, prilagojenih invalidom, 18 pa ne primernih sanitarij. Invalide so usmerjali v sanitarije na bližnjem bencinskem servisu ali v 200 metrov oddaljen zdravstveni dom. Dostopnost za senzorno ovirane pa je še slabša. Samo dobra polovica centrov za socialno delo ima jasno označen vhod za neoviran dostop za osebe z motnjami sluha in vida. Le eden ima taktilne oznake za orientacijo slepih in slabovidnih, delno urejene taktilne oznake pa imajo tri enote. V nobenem centru  ni napisov v Braillovi pisavi, niti prikazovalnikov pisnih informacij ali predvajalnikov z videoposnetki pomembnih informacij v znakovnem jeziku in s podnapisi. Prav tako na nobeni enoti ni možnosti vgradnje slušne zanke, ugotavlja varuh. 

Oskrbovana stanovanja tudi v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah

Podjetje GH Holding iz Ljubljane se je odločilo k svojim dejavnostim dodati še gradnjo oskrbovanih stanovanj. Prva takšna stanovanja so začeli graditi v Šmarjeških Toplicah (na sliki) in pravijo, da bodo zaključena do velike noči. Gre za 39 nadstandardnih in nizkoenergijskih stanovanj, med njimi je 27 manjših z okrog 40 kvadratnih metrov in 12 s 60 kvadratnih metrov površine. Stanovanjski kompleks Vitalis je prilagojen gibalno oviranim osebam (od širine vrat, hodnikov do kopalnic), stoji ob potoku, v bližini je sprehajalna pot, na dosegu roke pa sta tudi trgovina in pošta, v bližini so tudi terme. Cene za manjša stanovanja se gibljejo od 125.000 do 140.000 evrov, večja so nekoliko dražja. Že v kratkem bodo v Dolenjskih Toplicah filozofijo gradnje oskrbovanih stanovanj še nadgradili. Poleg 55 stanovanj, velikih od 45 do 60 kvadratnih metrov, bodo zgradili tudi 29 manjših individualnih hiš z okrog 80 kvadratnih metrov površine, ki bodo prav tako ustrezale standardu oskrbovanih stanovanj. Predvidoma bodo vseljive leta 2025. (J. D.)

80 let Delavske enotnosti

Najstarejši slovenski časopis je Delavska enotnost, ki je konec novembra praznovala 80 let neprekinjenega izhajanja. Prehodila je burno pot od delavskega časopisa do glasila največje sindikalne organizacije v državi. Od leta 1997, odkar je pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, do leta 2018 je izhajala kot tednik, zdaj pa kot štirinajstdnevnik z občasnimi tematskimi prilogami. Pod njenim okriljem je prvih deset let, preden je stopila na samostojno pot, kot mesečna priloga izhajala tudi Vzajemnost. Ob tej priložnosti so pripravili okroglo mizo o pomenu sindikalnega časopisa, na kateri so sodelovali red. prof. dr. Sandra Bašič Hrvatin s Fakultete za humanistične študije, upokojeni novinar Delavske enotnosti Tomaž Kšela, Marko Rusjan s kulturnega ministrstva in Urška Valjavec, novinarka z nacionalnega radia. Kšela je dejal, da sindikalno gibanje brez časopisa ne bi bilo takšno, kakršno je. Sandra Bašič Hrvatin pa je poudarila, da mora biti Delavska enotnost kot medij profesionalna in odprta za teme, povezane z delavstvom. »Delavstvo ima moč in ves čas moramo opozarjati, da brez njihovega dela ta družba ne bi obstajala,« je zaključila. (Besedilo in foto: J. D.)

Reja lipicancev in čebelarstvo na Unescovem seznamu

Slovenija ima na Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane štiri enote: Škofjeloški pasijon, obhodi kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje. Od lanskega decembra pa je seznam obogaten še z dvema tradicionalnima dejavnostma: čebelarstvo v Sloveniji in tradicija reje lipicancev. Slovenija ima bogato čebelarsko dediščino ter zelo razširjene veščine, znanje in prakse, ki se prenašajo iz roda v rod, razvijajo se tudi čebelarstvo v urbanem okolju ter apiterapija in apiturizem. Nominacija o tradiciji reje lipicancev je povezala osem držav, in sicer Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Lipicanci imajo v njih že stoletja simbolno vlogo, ki se prenaša z ustnim izročilom in ljudskimi pesmimi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.

Anita Žmahar