O zarečenem kruhu

Prosti čas | februar '23

Otroci smo lahko do staršev precej kritični. Tudi če so nam njihov videz in dejanja povečini všeč, nas kdaj kaj zmoti in takrat pomislimo, da mi pa že ne bomo takšni. Vendar pa nehote in ne da bi se tega zavedali, pogosto delamo natanko tisto in na enak način kot naši starši, pa čeprav nas je to nekoč motilo.

Pred leti smo mojo mamo, ki je po zlomu kolka težko hodila, peljali k optiku. Da jo je lahko pripeljal čim bliže, je moj mož avto parkiral na prepovedanem mestu in mamo pospremil v lokal. Ker je bila precejšnja vrsta, je mama moža napotila ven, češ da bo že sama počakala in se vrnila k avtomobilu. Pri tem je trmasto vztrajala tako dolgo, da je mož popustil in se vrnil v avto. Prepričan je bil, da se bo mami pridružil in ji pomagal pri hoji, takoj ko bo stopila skozi vrata. Nato pa se je pred nama pojavil policist in naju strogo opozoril, da je parkiranje na tem mestu prepovedano. Mož mu je hitel razlagati, zakaj je parkiral ravno tam, in pokazal na vhod v optiko. Vsi hkrati smo pogledali proti stopnicam, po katerih nam je mama, ki ne more hoditi, pogumno prihajala naproti, češ poglejte, zmorem sama! Globo za parkiranje na prepovedanem mestu smo seveda plačali.