Kultura kratke
MUZEJI
Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož praznuje 130 let delovanja
Praznovanje so začeli že lani, ko so v vzhodnem grajskem stolpu odprli razstavo, posvečeno 40. obletnici delovanja prve konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil v Sloveniji in 130. obletnici muzeja, ki bo na ogled do konca leta. Ministrstvo za kulturo napoveduje obnovo grajske žitnice, kjer naj bi prostor našle arheološke najdbe. Praznovanje bo potekalo vse leto. Med drugim bodo izdali muzejski zbornik, odprli novo začasno razstavo, ki bo predstavila zbiralno akcijo muzeja od njegove ustanovitve v času habsburške monarhije naprej, po dobrih dveh desetletjih pa bo v obnovljeni podobi zaživela tudi znamenita zbirka orožja v romanskem palaciju. Osrednja slovesna akademija bo potekala 22. septembra.
Slovenski etnografski muzej (SEM) zaznamuje stoletnico obstoja
Praznično leto bo potekalo s sloganom SEM 100 let, začeli so ga z razstavo Belo zlato: zgodbe o bombažu. Pripravili so jo v okviru projekta Etnografski muzeji in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi, ki ga financira Evropska skupnost iz programa Ustvarjalna Evropa. Na razstavi predstavljajo zgodbo o bombažu s predmeti iz Toga ter Indije, ponujajo pa še pogled na aktualne izzive pridelovalcev bombaža v omenjenih državah. Ob kulturnem prazniku bodo postavili priložnostno razstavo, ki bo posvečena pustni dediščini.
Prešernov smenj
Osmega februarja bo spet »v živo« Prešernov smenj v Kranju, ki obuja spomin na pesnika dr. Franceta Prešerna in je ena najbolj prepoznavnih prireditev ob kulturnem prazniku. Odprti bodo kulturni hrami, ki na ogled postavijo svoje bogate vsebine. Obiščete lahko Prešernovo hišo, Mestno hišo in grad Khislstein, kjer je na ta dan vstop brezplačen. Med sprehodom po mestu si lahko ogledate še sejem domače in umetnostne obrti. Prešernov smenj pa vsa leta spremljajo tudi recitacije Prešernovih pesmi. Te bodo igralci ta dan recitirali od 12. ure naprej tudi pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. Posebej lepo pa bo še v rojstni hiši pesnika v Vrbi.
RAZSTAVE
Z neba v nebo
Akademska slikarja Mitja Ficko in Marko Jakše, ki je lani zastopal Slovenijo na Beneškem bienalu, se predstavljata s serijo skupnih slik in del na papirju, nastalih leta 2014 in 2015, ki sta jih dopolnila z novimi deli. S skupno ustvarjalno energijo sta jih povezala v vsebinske zgodbe, prepletene z njunimi osebnimi likovnimi značilnostmi. V Mestni galeriji Ljubljana do 12. februarja.
Saša Dev, arhitekt
Umetnostni galeriji Maribor so prvič razstavljeni originalni arhitektovi načrti, njegova zanimiva korespondenca z naročniki, del osebnega arhiva ter fotografije iz obdobja med obema vojnama. Spada v prvo generacijo mariborskih arhitektov. V obdobju med obema vojnama je pogumno uveljavljal načela in spoznanja moderne arhitekture in dal temu okolju sodobne urbane poudarke, saj njegova dela, med drugim Hutterjev blok, zdravstveni dom, nekdanja banka na Tyrševi, predstavljajo mejnike v urbanem razvoju mesta, ohranjajo trajno vrednost in še zdaj presenečajo z dognano formo. »Dev odločno stoji na idejnih pozicijah moderne arhitekture, pri čemer ne posnema trendov, ampak kaže, da je njegov izvir v žlahtni šoli mojstra Plečnika, ki ga je globoko spoštoval,« je zapisal sokustos razstave in raziskovalec Devovega dela arhitekt Stojan Skalicky. Na ogled do 5. marca.
Marijan Tršar: Abstrakcija in likovna teorija
Ob stoti obletnici njegovega rojstva si lahko v Moderni galeriji ogledate razstavo, ki izpostavlja njegov odnos do abstrakcije v navezi s slikarskimi deli. Tršarja uvrščajo med redke umetnike, ki so se ukvarjali z likovno teorijo, in to ne glede na idejno, filozofsko, ideološko ali še kakšno zaledje. V svojih slikah iz začetka 21. stoletja, ki so razstavljene, je aktualiziral magijo barve in se vračal k mladostnim spoznanjem. Na ogled do 2. aprila.
GLEDALIŠČE
Žbam! novo besedilo slovenske dramatičarke
Režiser Vito Taufer je na oder Slovenskega mladinskega gledališča postavil novo besedilo Simone Semenič Žbam! Avtorica se je tokrat posvetila petim ženskam različnih profilov iz različnih družinskih okolij, ki se enkrat tedensko dobivajo in kot ljubiteljice pripravljajo avtorsko uprizoritev. Gre za duhovito preizpraševanje različnih družbenih vlog, tokrat s poudarkom na seksizmu in trenjih med spoloma, njihove igre pa nastavljajo zrcalo družbi. Dobro igralsko ekipo sestavljajo: Dario Varga, Ivan Godnič, Uroš Maček, Jurij Drevenšek in Sebastjan Starič.
Shakespeare v Mestnem gledališču ljubljanskem
Monodramo je prvič v Londonu leta 1998 uprizoril angleški igralec, dramatik, scenarist in režiser Steven Berkoff in prejel ugledno nagrado Laurence Olivier. Je mešanica komedije in interpretacij znamenitih monologov Shakespearovih zlobnežev. Sebastian Cavazza je Berkoffovo besedilo prilagodil slovenskim razmeram, vpletel nekatere osebne izkušnje, osnovna vsebina oziroma izbor Shakespearovih likov pa je ostala enaka. Dodal je nekaj prizorov iz Othella. Odličnemu igralcu na Mali sceni MGL sledita glasbena podlaga in oblikovanje svetlobe s svetlobno tehniko.
LITERATURA
Ivan Sivec v Gledališkem klubu Krka
Eden od najplodovitejših domačih avtorjev Ivan Sivec je napisal 172 knjig, med najodmevnejšimi in najbolj branimi so biografski romani, po štirih njegovih romanih so posneli celovečerne filme in televizijske nadaljevanke, napisal je tudi veliko besedil za popevke in pevske zbore, zato bo zanimiv gost v sredo, 22. februarja, ob 19. uri v Gledališkem klubu Krka v Ljubljani.
Bralni projekt Mesto bere
Mestna knjižnica Ljubljana z novo sezono projekta Mesto bere vabi k branju kratkih zgodb. Pripravili so več kot 60 naslovov kratkih zgodb, romanov, risoromanov – zgodb v stripu in krajših proznih besedil avtorjev in avtoric z vsega sveta, ki prikazujejo raznolike obraze sodobne resničnosti in družbene razmere. Sodelujete lahko člani Mestne knjižnice Ljubljana (16+), ki boste do 3. maja prebrali vsaj pet knjig z aktualnega seznama priporočenih knjig in po pošti poslali izpolnjen obrazec ali izpolnili e-obrazec.
FILM
Romunski režiser v Kinodvoru
V Kinodvoru bo 9. februarja premiera romunskega filma MRI, ki se je bo udeležil tudi režiser Cristian Mungiu. Velja za pionirja novega vala romunskega filma, ki dobiva nagrade na največjih filmskih festivalih. Prvo je dobil leta 2007 v Cannesu za film 4 meseci, 3 tedni in 2 dni. V novem filmu preiskuje dileme današnje družbe: solidarnost proti individualizmu, strpnost proti sebičnosti, politično korektnost proti iskrenosti. To je zgodba o strahopetnosti in pogumu, o posamezniku in množici, o osebni in kolektivni usodi. Na sporedu bo februarja.
