KULTURA KRATKE

Prosti čas | maj '23

Praznovanje 70. obletnice Mestnega muzeja Idrija

Poleg nje zaznamujejo še 60. obletnico upravljanja Partizanske bolnice Franja ter 45. obletnico ustanovitve oddelka muzeja v Cerknem. »Začetki mestnega muzeja, ki ga je januarja 1953 ustanovil tedanji Ljudski odbor občine Idrija, so tesno povezani z obnovo in predstavitvijo dediščine idrijskega rudnika živega srebra, njegova vsebinska zasnova pa je bila že od začetkov bistveno širša in je poleg rudarstva vključevala tudi področja geologije, zgodovine, narodnoosvobodilnega boja in etnografije na Idrijskem in Cerkljanskem, skozi sedem desetletij pa se je njegova razvejana dejavnost le še širila,« je pojasnil direktor muzeja Miha Kosmač. Maja bodo na idrijskem Mestnem trgu postavili urbano razstavo o delovanju muzeja, ki bo gostovala še v Cerknem in Pivki.

Fotka:

GLEDALIŠČE

Še vedno Alice

Program letošnje sezone Male drame SNG Drama Ljubljana zaokrožuje prva slovenska uprizoritev odrske priredbe Christine Mary Dunford po romanu Lise Genova. Ta ameriška nevroznanstvenica je leta 2007 objavila roman, v katerem je opisala, kako je pojav zgodnje demence spremenil življenje petdesetletne ugledne znanstvenice in univerzitetne profesorice Alice Howland. Roman je postal uspešnica, po njem sta nastala gledališka predstava in film z Julianne Moore, ki je za vlogo Alice prejela oskarja. Spremljamo pretresljiv vpogled v stiske in strahove osebnosti, ki se nezadržno spreminja, kot tudi vpliv bolezni na njene najbližje, moža, sina in hčerko. Like so tankočutno odigrali Polona Juh, Bojan Emeršič, Domen Novak in Eva Jesenovec. Maja Sever pa z likom, ki ga je dodal režiser Matjaž Zupančič, nastopa v vlogi alter ega Alice, ki uprizarja njene misli in pooseblja njeno notranjost kot nekak ratio proti Alicinim čustvom. Predstava je zanimiva za gledalce tudi zato, ker pokaže, kako se težki bolezni približati skozi humor, njen namen je spodbujati, da ohranimo lep in spoštljiv odnos do oseb z demenco in se naučimo preživeti s to boleznijo. Z nasveti je prvič sodeloval tudi zdravnik dr. David Zupančič. Več predstav maja.     

Revizor na odru Šentjakobskega gledališča

N. V. Gogolj je verjel, da je smeh svet. Pisal je o večnih temah, povezanih z oblastjo in politiko, na primer o korupciji, lenem uradništvu, slikal omejenost, majhnost ljudi, ki imajo moč in oblast. Vse to so žal znane teme tudi sedanjega časa. Režiserka, avtorica odrske priredbe besedila in glasbene opreme uprizoritve Ira Ratej meni, da ima smeh res še moč, ne more pa spremeniti družbe, kot je mislil Gogolj. Preostaja nam le smeh iz nemoči. V besedilu je našla veliko vzporednic z aktualnim časom pri nas in po svetu. Dogajanje je postavila v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, nastopa cvetober igralcev Šentjakobskega gledališča. Zanimivo je opazovati generacijski razpon nastopajočih, od Gregorja Usenika v naslovni vlogi župana, ki bo kmalu odigral tisočo vlogo na šentjakobskem odru, prek lepo uigrane srednje generacije do najmlajše igralke Tinkare Vrbinc Burnać, ki je na tem odru nastopila prvič in veliko obeta.   

RAZSTAVE

Figuralika v Cukrarni

S skupinsko razstavo izbranih del iz slovenske likovne umetnosti 32 avtorjev, ki so nastajala od druge polovice 20. stoletja do zdaj, sta kustosinji Alenka Gregorič in Mateja Podlesnik hoteli opozoriti na raznotere umetniške pristope, od »temnega modernizma« in njegovih odvodov do refleksije svetlih, duhovitih in optimističnih postopkov in praks ter angažiranih osebnih pogledov in kritičnih refleksij na svet in okolje tistih umetnikov, ki so v svoja dela vključevali figure. Izbor del je nastajal ob obiskih ateljejev, dela že umrlih umetnikov pa so po večini izposojena iz zbirk slovenskih muzejev in galerij – med njimi so Moderna galerija Ljubljana, Umetnostna galerija Maribor, Galerija Božidar Jakac, Mestni muzej Ljubljana, Loški muzej Škofja Loka, Galerija Antikvitete Novak, NLB Umetniška zbirka in nekatere zasebne zbirke. V času trajanja razstave (do 20. avgusta) bo izšel katalog z besedili številnih avtorjev in esejem, ki ga je prispeval dr. Tomislav Vignjevič. 

Mojstri ljubljanske fotografske šole

V Galeriji Photon si lahko do 16. junija ogledate razstavo fotografij, v katero so vključeni Oskar Karl Dolenc, Janez Korošin, Tihomir Pinter, Marjan Smerke, Tone Stojko, Jendo Stoviček, Sonja Zalar in Joco Žnidaršič. Skupinska razstava predstavlja delovanje fotografskega kroga oziroma skupine Fotogrupe ŠOLT ob 60. obletnici ustanovitve. Osem fotografov je v času delovanja skupine prišlo do naziva »mojster fotografije«, ki ga je takrat Fotografska zveza Jugoslavije podeljevala na podlagi visoke umetniške in tehnične dovršenosti ter pogostega mednarodnega razstavljanja. Skupino je primarno povezovala želja po tehnični dovršenosti in inovativnosti v fotografsko-umetniškem izrazu. Ob pomanjkanju oziroma neobstoju izobraževalnih ustanov, namenjenih fotografiji, so se združevali fotografski entuziasti, ki so se z medsebojno izmenjavo znanja razvijali povsem samostojno. Kot skupina so sodelovali na razstavah v Jugoslaviji, po vsej Evropi, Južni in Severni Ameriki in celo v Hongkongu. Z zgodovinske perspektive je Fotogrupa ŠOLT poleg Mariborskega kroga ena od pomembnejših fotografskih skupin v Sloveniji.

Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom

so naslovili razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) in z njo počastili 100. obletnico svojega obstoja ter se poklonili prvemu povojnemu ravnatelju muzeja Borisu Orlu ter njegovim sodelavcem, začetnikom skupinskega terenskega raziskovanja po Sloveniji. Brez njih muzej ne bi imel tako obsežnega gradiva s področij materialne, družbene in duhovne kulture. Ker so bile predvojne zbirke najbolj zastopane z nošami in ljudsko umetnostjo Gorenjske ter Bele krajine, je Orel s sistematičnimi ekipami raziskoval tiste predele, ki so bili v muzeju slabše zastopani, kar jim je tudi uspelo. Na ogled do 26. junija.

FILM

Konoplja osvobaja

Dokumentarni filmski esej pripoveduje zgodbo o aktivistih iz Slovenije in sveta, ki so svoje življenje posvetili legalizaciji konoplje, ob tem pa doživeli tudi navzkrižje z zakonom. Film ob duhoviti pripovedi glasbenika in rock'n'roll filozofa Ramba Amadeusa opisuje tudi, kako v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje vstopajo politika, farmacija in kapital, medicina pa jo šteje še vedno za mamilo. A konoplja postaja vse bolj simbol civilne družbe in posameznika, da si lahko sam pridela zdravilo. Glavni protagonist filma je Janko Pirc, lastnik družbe Konoplja osvobaja, ki je po obsodbi zaradi vzgoje osmih sadik, s katerimi je hotel pomagati bolni ženi in sinu, prvi pri nas leta 2016 dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču. Scenarij in režija sta delo Mihe Čelarja, film pa je že prejel nagrade na Festivalu slovenskega filma, festivalu dokumentarnega filma Dokudoc v Mariboru, festivalu svobodne video produkcije v organizaciji Mladinskega centra Kotlovnica in na festivalu evropskega filma Cinedays v Skopju. V prvi polovici maja si ga boste lahko ogledali v Cerknici, Kočevju, Domžalah, Trbovljah, Mariboru in Celju, potem pa v Murski Soboti, Krškem, Radovljici in še kje.

Retrospektiva Satyajita Raya

Slovenska kinoteka pripravlja mini retrospektivo filmov tega indijskega režiserja, scenarista, skladatelja, a tudi pisatelja, ilustratorja in slikarja, ki je eno največjih imen svetovne zgodovine filma. Na ogled bo šest njegovih restavriranih filmov, ki so nastali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Od konca maja do 10. junija.

Dnevi srbskega filma

Ob izdaji zbornika, posvečenega srbskemu režiserju Živojinu Pavloviću, ki je režiral tudi več uspešnih slovenskih filmov, Slovenska kinoteka v sodelovanju s srbskim veleposlaništvom pripravlja prikaz še nekaj klasik srbske kinematografije, med temi so Ko bom mrtev in bel, Posebna vzgoja, Zbiralci perja in Vonj poljskega cvetja. Od 18. do 20. maja.

Neva Brun