Št. 5, maj 2023
-
Roboti ne bodo dovolj
Digitalizacija vse bolj prežema naše vsakdanje življenje. Še do včeraj enostavna opravila so za mnoge ljudi, predvsem starejše, postala pretežka in nedostopna. Spomnim se starejše gospe v živilski trgovini, kako se je jezila, ker so jo silili, naj gre na avtomatsko blagajno. »Celo življenje kupujem pri vas in želim, da me prodajalka postreže in obračuna nakup,« je navrgla in dodala, da bo sicer nabrano blago pustila v košarici in odšla drugam. Toda veliko težje je, kadar potrebujemo zdravstvene, upravne ali bančne storitve, ki so že skoraj povsem digitalizirane. Še tistim, ki so vešči uporabe računalnika, se zgodi, da imajo pri tem težave. Kako nepremostljive so šele za starejše, ki nimajo računalnika ali pametnega telefona. Poiskati si morajo pomoč tretje osebe, sorodnika, znanca … Zato se je pri mnogih povečal občutek odvisnosti in izključenosti, več pa je tudi možnosti zlorab.
Kazalo
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
O letošnjih valorizacijskih količnikih in odmeri pokojnin Po veljavnem zakonu (ZPIZ-2 s spremembami) so valorizacijski količniki ter podatki: o višini povprečne stopnje davkov in prispevkov, ki se obračunavajo od plač, najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji starostni, predčasni in invalidski pokojnini, zagotovljeni pokojnini in najnižjem znesku invalidske pokojnine, uveljavljene po tem zakonu nujni za odmero in določitev dokončne višine pripadajočih pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu.
Vesti iz ZDUS Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki bodo potekali 24. in 25. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so priložnost za promocijo pozitivne podobe staranja, odpravo predsodkov in stereotipov o starosti, ter za krepitev sožitja med generacijami. Pa tudi za razprave o aktualnih temah.
Veliko pokojnin je odmerjeno od najnižje pokojninske osnove Na aprilski seji Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so bili sprejeti tudi sklepi o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2023
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz Vas pogovor z nekaterimi ljudmi povsem vrže iz tira? Imate občutek, da ste brez moči, da vas sogovornik podcenjuje in ne upošteva? Izkušnje nas sicer učijo, da se je takšnim posameznikom najbolje izogibati, kar pa ni vedno možno, če so naši sodelavci ali sorodniki. Težave imamo, če ne znamo z njimi ravnati na pravi način.
Ko te življenje sezuje 70-letni Vrhničan Andrej Kos, upokojeni uradnik, je nenavaden človek. Na pogovor sredi zime je prišel lahkotnih bosih nog, ob čaju pa nam je zaupal svojo življenjsko pot in svoja veselja. Že desetletja je predan likovnemu ustvarjanju - posveča se predvsem kiparjenju in grafiki v glini. V zimskih mesecih rad plava v ledeni vodi idiličnega Starega malna.
Zgledno urejena kraška vas je prvič omenjena leta 1340 Razloženo naselje z gručastim jedrom ter zaselkoma Paredom in Ledenico leži na jugovzhodnem robu Krasa ob starodavni kranjski trgovski in vojaški cesti, po kateri so do zgraditve ceste Divača–Rodik–Kozina 1865. prevažali tovore proti obalnim mestom in naprej v Istro. »Vas se prvič omenja leta 1340 v listini grofa Alberta Goriškega z imenom Caczicz. V bližini se razprostirata Babna gora in Tretji vrh, ki ju pokriva mešani gozd. Na jugu se razteza Gabrova stran, kjer je bilo nekoč staro gradišče, na vzhodu pa hrib Turn, na katerem naj bi po izročilu v srednjem veku stal grad. Tukajšnje podnebje oblikujejo bližina morja, visoka nadmorska lega in močan vpliv burje v zimskem času,« je začela 81-letna upokojena dipl. socialna delavka Klelija Potokar opisovati svoj rojstni kraj, ki mu je med letoma 2005 in 2022 posvetila tri domoznanske publikacije.
Prva filmska Mojca Zdenka Logar Povšič je bila stara dvanajst let, ko je zaigrala siroto Mojco v prvem filmu o Kekcu. Med pogovorom je obudila spomine na čas, ko so s skromnimi sredstvi, a veliko domiselnosti, ustvarjalnosti in zavzetosti posneli čudovit film, ki se je vpisal v spomin več generacijam.
Tudi najboljši niso preživeli Mnogi trdijo, da je bilo Tekstilno podjetje Novotekst iz Novega mesta eno najboljših jugoslovanskih tekstilnih tovarn.Posebna je bila tudi po tem, da so imeli v njej zaključen krog: pripravo in obdelavo surovine, predilnico, apreturo, tkalnico, pletilstvo, izdelavo konfekcijo in prodajno mrežo.
Lesen zabojček s podobo Novega mesta Med drugo svetovno vojno je bila najbolj množična oblika okupatorjevega nasilja na Dolenjskem izgon civilnega prebivalstva v koncentracijska taborišča. Številne Dolenjke in Dolenjci so v tem obdobju doživeli grozote italijanskih in nemških taborišč in marsikdo se na žalost ni več vrnil domov. Med drugim na tovrstne težke dni spominjajo tudi predmeti, ki so jih nekateri taboriščniki izdelali v internaciji – za lasten spomin, drugim pa v opomin.
Od trdega železa do mehke čokolade Kropa z okolico slovi po železu. Zadnjih dvajset let pa tudi po čokoladi, po zaslugi družine Pogačnik. Začel je oče Uroš, zdaj pa z butično izdelavo čokoladnih pralinejev nadaljuje sin Maks, pri čemer mu z veseljem pomagajo drugi družinski člani.
Med golobi že 40 let Golobi so družina ptičev, ki jo uvrščamo v rod columbiformes in združuje okoli 300 vrst. Največjo pestrost sort najdemo v jugovzhodni Aziji. Poznamo jih kot simbole pozitivnih vrednot pa tudi po prenašanju sporočil.
Sprejeti moraš dobro in slabo Marca je 90-letnico praznovala Gertruda Zupan, neverjetna Konjičanka, ki že 23 let sama skrbi za invalidno hčer. To ji daje, kljub letom in zdravstvenim tegobam, moč in energijo. Tako kot jo navdihujejo čudovita narava, zanimanje za dogajanje doma in v svetu ter druženje. Težke življenjske preizkušnje so jo samo okrepile.
Misli delujejo na podzavest V vsem, kar raste v naravi, pravzaprav najdemo nekaj zdravilnega, blažilnega ali krepilnega za naše zdravje in dobro počutje. Vendar je z »lekarno iz narave« treba ravnati previdno, pravilno in spoštljivo, pravi dr. Drago Smiljanić, dr. kiropraktike, bioenergetik in radiestezist in terapevt alternativnih vej naravne medicine.
Paliativna oskrba lajša težave Čeprav je paliativna oskrba od vedno del medicinske obravnave, se o njej pogosteje govori zadnja leta. Večina je prepričana, da je namenjena zgolj umirajočim v zadnjih dneh življenja, a to še zdaleč ne drži. Začela naj bi se že po postavljeni diagnozi neozdravljive bolezni, zato lahko traja tudi leta. Namenjena je tako bolnikom kot njihovim bližnjim.
Limona jedi doda svežino V kuhinji uporabljamo sok citrusov, najpogosteje limono, in tudi lupino, če je neškropljena. Čeprav je lupina dokaj trdna, pa je sadež zaradi sočnosti hiter plen mikroorganizmov, zato so pri višjih temperaturah kmalu na poti v plesnivost.
Zvišana raven holesterola povečuje tveganje Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov, ki se nahaja v vsaki telesni celici, saj je sestavni del vseh celičnih membran. V človeškem telesu je nepogrešljiv, težave pa nastanejo, kadar ga je preveč.
Kako si pomagamo pri otekanju nog? Otekanje nog je pogosta težava pri starejših, zlasti pa se z njo srečujemo v poletni vročini. Vzroki so lahko različni – lahko so prvi resnejši znak venskega popuščanja, velikokrat pa so tudi posledica preveč sedenja in premalo gibanja.
Človek, socialno bitje Ljudje smo navajeni, da živimo v skupnosti. Tako je vedno bilo in verjetno vedno bo. Ob tem se zavedajmo, da bodo drugi imeli tak odnos do nas, kot ga imamo sami do sebe.
Stoje in mimogrede So ljudje, ki pred kakršnimkoli delom namensko naredijo nekaj telesnih vaj, saj so ugotovili, da jim gre nato vse veliko lažje od rok. Poskusite tudi vi in upoštevajte vrstni red izbranih vaj.
Iz tujih medicinskih virov Se obetajo bolj enostavni testi za ugotavljanje raka na debelem črevesu od kolonoskopije? Ali moramo pri pojavu bolečin v križu počivati?
Ali res potrebujemo prehranska dopolnila? V trgovinah in lekarnah najdemo številne pripravke, označene kot prehranska dopolnila, pa to v resnici sploh niso, opozarjajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Predvsem pa to niso zdravila, zato njihova uporaba ni namenjena preprečevanju bolezni, zdravljenju ali izboljševanju fizioloških funkcij.
Zdravo črevesje – zdrav človek Črevesje /intestinum/ je tretji del prebavnega trakta od želodca do zadnjične odprtine. V njem se prebavljajo snovi v hrani, ki jih, za razliko od kislega okolja želodca, kemično razgrajujejo baze. V osnovi ga delimo na tanko in debelo črevo, vsako ima svoje naloge. Ne pozabimo: dobra prebava je odvisna od dobre prehrane.
Nad težave z mehurjem z naravo Vnetje mehurja je eno najbolj razširjenih bolezenskih stanj med ženskami, s katero se vsaj enkrat v življenju sooči kar vsaka druga ženska. Zaradi relativno kratke sečnice so ženske veliko bolj dovzetne za okužbo sečil in zbolevajo kar 30-krat pogosteje kot moški. Ponavljajoča vnetja mehurja so še posebej pogosta pri ženskah v rodni dobi, a se pojavljajo tudi v menopavzi, ker lahko pomanjkanje estrogena vodi v tanjšanje sluznice sečnice in mehurja.
Gibanje upočasni bolezen V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi okoli 10.000 ljudi, najmanj deset odstotkov pa je takih, ki še nimajo diagnoze. Zaradi staranja prebivalstva lahko v prihodnje pričakujemo vse večji delež bolnikov, saj v svetu to bolezen ocenjujejo kot najhitreje rastoče nevrološko obolenje.
Pomladna ruta Lahko bombažno ruto lahko nosimo v toplejših mesecih, ko nam je volna pretopla. Ob hladnih večerih nas prijetno pogreje čez rame, lahko si jo zavežemo tudi čez kopalke, ko se odpravimo na pijačo na plaži.
Cepljenje živali ščiti pred boleznimi Skrbniki živali se pogosto sprašujejo, ali naj hišnega ljubljenčka cepijo ali ne. Živali cepimo, da bi jih zaščitili pred določenimi boleznimi. S tem želimo doseči čim večjo odpornost proti tem boleznim v celotni pasji ali mačji populaciji.
Omilimo škodo zaradi nizkih temperatur Muhasto aprilsko vreme se letos ni izneverilo, pa tudi temperature ne, saj je bilo v povprečju kar 2 stopinji hladneje v primerjavi s preteklimi leti. Kaj je potrebno storiti, saj rast rastlin počasi že zamuja?
Odporne sorte vrtnic, ki cvetijo celo poletje Odporne sorte vrtnic so zelo priljubljene na številnih vrtovih. To velja še posebej za mnogocvetne vrtnice, ki jih sadimo tudi ob vrtnih poteh ali pred vhod. Številne med njimi so prejele mednarodne nagrade in znak za odpornost.
Prihaja podokničar! Franc Pestotnikje že v rosni mladosti sanjal, kako bo nastopal na odru, bil igralec, kako bo ljudi nasmejal ali jih popeljal za uro ali dve v sanjski svet. A mu je oče večkrat rekel, naj najprej pride do kruha, potem pa bo lahko še 'afne guncal'. Nastopati je začel že kot otrok. Tedaj so živeli v kulturnem domu v Duplici pri Kamniku, bil je hišnikov otrok in užival, ko so mestna gledališča gostovala pri njih, na podeželju.
Vse to je bazilika Bazilika, božilek, bržilka, bosiljek, bažilka, so domača imena za rastlino, ki jo radi uporabljamo v kuhinji, koristi pa tudi zdravju. Gojimo jo v zelenjavnem vrtu, visokih gredah, cvetličnih posodah ali pa kar na delovnem pultu v kuhinji.
Stanovanje v starosti: kakšna naj bo dnevna soba Dnevna soba je prostor za druženje in gledanje televizije, lahko je domača knjižnica ali ima tudi pisalno mizo. Urejena moja biti prijetno, da se v njej dobro počutimo in si odpočijemo. V majhnih stanovanjih jo žal morda starejši še vedno uporabljajo tudi kot spalnico in tako pravega dnevnega prostora ni. In včasih tudi dnevne sobe, ki je ločen prostor, starejši ne uporabljajo, je ne ogrevajo, ker varčujejo. Tako ostaja prostor, še posebej pozimi, neuporabljen, starejši pa bivajo v kuhinji brez pravega udobja.
Istanbul povezuje Evropo in Azijo Rim so severne horde dokončno razdejale tam okoli leta 476. Njegov brat Bizanc, danes Istanbul, po slovansko Carigrad, pa je še več kot tisočletje vladal kot drugi center sveta, tudi verski, pravoslavni. Skoraj petsto let je bil prestolnica sultanov, ki so pomembno krojili tudi življenje na Balkanu.
Kupljena zato, da bo prenovljena
V krilu na majski potep Mesec maj je kot nalašč, da oblečete krilo. Pomembno je le, da ga sestavite z modnim zgornjim delom in novejšim obuvalom v skladno celoto. Preden pa boste oblekli krilo iz vaše omare, preverite ali vam je še vedno prav: je ustrezne širine in dolžine ter ali se v njem še vedno počutite dobro.
Gledališče je zame skoraj vse Igralec, režiser, performer, pa tudi pisec, nekdanji novinar, likovni in plesni kritik Niko Goršič je na gledališki in kulturni sceni že več kot 50 let. Ustvaril je vsaj 200 vlog, skoraj 40 režij, bil na približno 300 festivalih v 34 državah. Sodeloval z več kot 40 gledališči pri nas in v tujini, prejel je 35 nagrad in priznanj. Zadnji dve desetletji kot igralec in režiser obnavlja kulturno paralelo od Bolgarije, Slovaške, Severne Makedonije, Črne gore, Hrvaške do Slovenije. Je dober poznavalec in sopotnik zgodovine slovenskega sodobnega gledališča.
Ljubka medvedka Meta Otroci imajo zelo radi plišaste živali. Z njimi se igrajo in jih zelo radi stiskajo k sebi. Takšnega ljubkega prijatelja, kot je medvedka Meta, lahko za vnuke skvačkamo sami.
Kaj nam vse prinaša življenje Zakaj naša sekcija ročnih del živi? Zakaj naše ženske, pa tudi moški, pletejo, rezljajo, lepijo? Ker sta jih tako naučila njihova babica ali dedek, mogoče tudi zato, v ker mladih letih niso imeli televizije ali računalnika, pa so raje ustvarjali. Včasih pa si je pač treba najti delo, pravijo rokodelci.
Ne le želje, potrebujemo dejanja za boljši svet Branka Bukovec iz Novega mesta je slovenski sinonim za humanitarnost, prostovoljstvo, strpnost in medkulturni dialog. Je ena tistih redkih oseb, za katere ni nič ne mogoče, ko gre za pomoč ljudem.
Potegniti moramo črto »Civilizacija je na velikem razpotju, prvič so ogroženi življenjski pogoji človeka in vseh drugih vrst na planetu. To stanje zahteva radikalne in strukturno pomembne spremembe na mnogih področjih,« je ob predstavitvi knjige Ekosistemska družbena ureditev povedal dr. Dušan Plut. V obsežni znanstveni monografiji, ki je izšla v dveh zvezkih na skoraj 1800 straneh pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani, je predstavil svojo vizijo prihodnosti.
POISKALI SMO ODGOVOR V uredništvo pogosto dobivamo najrazličnejša vprašanja bralk in bralcev. Če je le mogoče, se potrudimo, da najdemo odgovore nanje. Tiste za katere menimo, da bi koristili tudi preostalim bralcem, bomo objavljali v reviji.
Zakon upravičuje uskladitev pokojnin Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in Sindikat upokojencev Slovenije (SuS) sta v začetku aprila vnovič pozvala vlado k izredni uskladitvi pokojnin za 3,5 odstotka in še za dodatni odstotek uskladitve za upokojene do leta 2011, uskladitev pa naj velja od 1. aprila.
Z obnavljanjem znanja do večje varnosti na cesti Predlog nove evropske uredbe o vozniških dovoljenjih predvideva, da morajo vozniki po dopolnjenem 70. letu vozniško dovoljenje podaljševati na pet let,pogoj je uspešno opravljen zdravniški pregled. Tako se bodo poenotila pravila med članicami EU, saj so ponekod vozniki opravljali preglede na deset let, drugje pa na primer samo v primeru težav pri vožnji.
Podporna vsakdanja opravila pri sodobni dolgotrajni oskrbi Podobni zakoni o dolgotrajni oskrbi po evropskih državah opredeljujejo pravice do pomoči pri osnovnih in podpornih vsakdanjih opravilih; v prejšnji številki smo si ogledali osnovna, danes bomo podporna. Znanje o enih in drugih je bil pogoj, da so države uzakonile pravice do javne pomoči pri oskrbi in da po sprejemu zakona star človek in njegovi svojci te pravice uporabijo.
Klubi upokojencev, šah, domine in matematika V državah Zahodnega Balkana (izvzeta je Albanija) upokojenci predstavljajo precejšen delež prebivalstva. Bosna in Hercegovina, Srbija z Vojvodino, Kosovo, Črna gora in Severna Makedonija so države, od katerih ima vsaka svojstvene težave. Mladi se iz držav izseljujejo, gospodarstvo usiha, upokojenci pa vse bolj postajajo talci razmer.
Zaslužimo si dostojno starost Anita Caruso, znana in spoštovana humanitarka, je nova predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost. Zamenjala je Biserko Meden Marolt, zdaj svetovalko predsednice države za družbene zadeve. Tudi Anita Caruso se zavzema za pomoč vsem ranljivim in ogroženim. To je najprej počela poklicno, odkar je upokojena, pa prostovoljno.
