Dularjev mlin na Jami pri Dvoru

Zgodbe | julij '23

Iz zgodovine

Krka je druga najdaljša reka in edini večji vodni vir v Suhi krajini. V nekaterih delih pokrajine je vrezala globok kanjon, posebna pa je tudi zaradi odlaganja lehnjaka. Prav lehnjakovi pragovi pa so omogočali zajezitev reke in s tem gradnjo mlinov, žag, kovačnic, ki so za svoje delo potrebovali vodno silo. Sredi 19. stoletja je v zgornjem toku reke Krke mlelo 24 mlinov, žagalo 14 žag, kovaška kladiva pa so pela v petih kovačijah.

Večina vseh teh vodnih obratov je po drugi svetovni vojni zaprla svoja vrata zaradi več vzrokov: kmetje niso več sejali žit, stroški mletja so bili vse večji, mladi se niso odločali za ta poklic, niso imeli nasledstva.

Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.

Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.

Če niste naročnik, se lahko naročite tu.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media