Visoka šola pravičnosti in strpnosti
MOJ POGLED
Žalostna era! Lažje razgradimo atom kot predsodke. Albert Einstein
O pravičnosti bi lahko pisali in modrovali. Vsak jo lahko vidi povsem drugače. Kar je za nekoga pravično, je morda za drugega zelo krivično. Vzemimo primer izreka primerne kazni za umor. Vsi smo enotnega mnenja, da mora biti za dokazano dejanje izrečena pravična kazen. A kakšna naj bo?
Nekateri menijo, da bi si storilci zaslužili vsaj dosmrtno, drugim bi zadoščal izrek dvajsetletne, tretjim bi bila povsem primerna desetletna ali celo krajša zaporna kazen, saj predolge ne spremenijo ničesar. Mrtvega namreč ne morejo obuditi v življenje. Kje je torej pravičnost? Ni ene in zveličavne, čeprav vsi nanjo dnevno prisegamo.
Pa preidimo na povsem običajno vsakodnevno življenje.
Družina ima recimo tri otroke. Mama in oče izhajata iz različnih družin; ena je verna, druga povsem ateistična. Ena je bolj levo usmerjena, druga desno, da ne omenjamo še morda različnih narodnosti, izobrazbe, premoženjskega statusa in drugih posebnosti, kar je dandanes realnost.
Če se osnovna še nekako uspe »sestaviti« in funkcionirati, kar je sicer povezano z velikimi napori in strpnostjo, se v naslednji fazi, ko tudi otroci zaživijo svoje življenje, vse začne na veliko »višjem nivoju«.
Mama in oče se trudita, če se seveda prej ne razideta in je problemov še veliko veliko več, da bi njuni otroci prišli do ustrezne izobrazbe, želita pa jim tudi srečne družine in otroke – sebi vnuke.
Pomislite na vse te nove skupnosti, partnerje in njihovo ožje sorodstvo, kaj šele na skupna srečanja.
Če med mamo in očetom sledi razhod in si ustvarita novi družini ali zunajzakonski skupnosti, je stvar lahko še bolj naporna. Pride morda do »novih« otrok, ostajajo pa še »stari«, pa starši po vseh linijah in vsi njihovi partnerji, tete in strici, bratranci in sestrične ...
Ko se snidejo, je razlogov za nestrinjanje ogromno. Eni navijajo za aktualno vlado in koalicijo, drugi za opozicijo, eni so globoko verni, drugi take naravnost sovražijo in takoj povedo, koliko je bilo storjenih spolnih zlorab, tu so še spolno tako ali drugače usmerjeni pa bogati in revni, celo športno fanatični ali pravi »brezvezniki«. Prepovedanih tem za pogovor je, kolikor hočeš. A le za previdne, mnogi pa z veseljem ob njih tudi izzivajo. Do spora, ki je lahko prav mučen, je tako le še korak.
Kje je torej rešitev? Ena izmed možnosti je »izbirati« med vsaj enako mislečimi na vseh navedenih področjih, kar je sicer silno težko, ali res velika toleranca in strpnost do drugačnih. Seveda na eni in drugi strani. Če ni izjemne sreče skupnega »ujemanja«.
Prav o tej strpnosti pa je treba začeti učiti že otroke. Pa tudi, da bodo pri izbiri življenjskega sopotnika previdni. Težko verjamem, da se nasprotja tako močno privlačijo, da bi ljubezen lahko dolgoročno premagala tako hude ovire in okvire. Terjala bi veliko mero dogovarjanja, sklepanja silnih kompromisov in stalnega iskanja zasilnih izhodov. Bi to sploh šlo in koliko časa?
Razmislite, ko sanjate o različnosti na vseh navedenih področjih.
Razhodi in prave »vojne« med bivšimi, še zlasti glede otrok in premoženja, nam bodo namreč vzele leta sreče in zdravja. Da o denarju niti ne govorimo.
Torej, pamet v roke!
