feb. '21

Ali se spomnite znamenitih misli Martina Luthra Kinga ml., ko je spregovoril o posebnem smetarju, ki je ceste pometal tako, kot bi Beethoven skladal in Michelangelo slikal?

Poklice namreč ljudje opravljamo zelo različno. Eni z zanosom, drugi z odporom.

Na mobitelu, potem ko sem ga imela iz posebnih razlogov vsaj uro ali dve »na tišini«, sem zagledala neznano stacionarno telefonsko številko. Takoj sem klic vrnila, a nihče se ni oglasil. Preverjala sem in ugotovila, da so me klicali iz naše največje bolnišnice.

jan. '21

Resnično srečen je lahko le tisti, ki je že bil nesrečen.   

                                                                        Arturo Graf

Spominjam se otroštva. Bilo je prijazno in lepo. Brez nasilja, z vzgojo za odgovorno življenje v odrasli dobi. Živeli smo brez pomanjkanja, a kot bi se pripravljali nanj. Čokolada po koščkih, v kavarni le malinovec, sedenje pri mizi, dokler ni pojedel zadnji, točno določena hišna opravila, gledanje risank pred spanjem, vestno delo za šolo, učenje prijaznosti in dobrodelnosti.

dec. '20

Veliki kažejo smer, ampak pot mora vsak prehoditi sam. Neznani avtor

Ko danes pomislimo na urgenco, nas dobesedno strese. Zato mnogi ljudje s hudimi bolečinami raje kar čakajo, seveda doma. Si kupujejo čajčke in »alternativo«, vse v upanju, da minejo.

Včasih je bilo precej drugače. Spominjam se zelo nenavadnega dogodka, ki se mi je pripetil davnega leta 2004. Sedela sem v svoji pisarni na tožilstvu, ko me je začelo močno boleti v prsih. Ura je bila devet, ob dvanajstih pa bi že morala na nujen sestanek na Bledu. Tedaj nisem bila le vodja oddelka, pač pa sem predsedovala tudi Društvu državnih tožilcev Slovenije in ravno ustanovila Beli obroč Slovenije. Veliko dela in skrbi. In bolečina je bila nenadoma huda. Prehuda, da bi kar čakala.

nov. '20

 Naučite se umetnosti potrpežljivosti. Uporabite disciplino za svoje misli, ko postanete zaskrbljeni zaradi cilja. Nestrpnost vzbuja tesnobo in strah, odvračanje in neuspeh. Potrpežljivost pa ustvarja zaupanje, odločnost in razumen pogled, ki sčasoma vodi k uspehu. Brian Adams

Bilo je poletje. Še pred usodnim virusom. In prečudovita nedelja. Kot nalašč za obisk bolšjaka. Z možem sva se napotila tja, spotoma pa zavila še na kavico v lep in miren lokal ob Ljubljanici. Imeli so tudi sladoled, le ura zanj je bila malo prezgodnja. Odločila sem se še za obisk »posebnih« prostorov. Ključ je že nekdo vzel, so mi dejali. Stala sem v predprostoru in čakala. Vse je bilo tako tiho. Čakala in čakala. Pa sem se le opogumila in pritisnila na kljuko. Vrata so bila zaklenjena in nekaj je dalo vedeti, da je nekdo res notri.

okt. '20

Česar človek ne razume, tega se boji.

Jean Edmond Cyrus Rostand

Povsem po naključju sem jo srečala. Gospo, ki pri osemdesetih ali malo čez dobro skriva svojo starost. Prepoznala me je in ogovorila: »Saj ste tista s televizije, kajne?« Tega sem sicer že vajena, čeprav marsikateri niti točno ne vedo, kaj delam, spomnijo pa se me s televizijskega zaslona. In takrat se običajno odprejo in pokomentirajo marsikaj. Tudi ona je začela in pogovor je bil dolg, vsekakor pa mi je dal misliti o tem tako usodnem in prelomnem času.

sep. '20

Malo se naučimo iz zmag, mnogo iz porazov.

Japonski pregovor 

Spominjam se ju. Kot bi bilo danes. Prišla sta, da bi izlila silno žalost in bolečino. Svojih vnukov nista videla dve leti in pol. Nazadnje, ko so živeli skupaj. Tako lepo jim je bilo. Oni spodaj, mlada družinica zgoraj. Vsak dan sta ju čuvala. Do odhoda v vrtec pri treh letih. Z njima sta bila tudi na morju. A nenadoma je snaha odšla in odtlej je vse drugače. Ima novo družino. Sin se po sodni poti bori za stike. Dobil jih je, a otrok vseeno ne vidi. Odvetniki ga ogromno stanejo. Menda bo enkrat zmagal na Evropskem sodišču za človekove pravice, tako vsaj pravijo.

jul. '20

Dostojanstvo je, če se cenim in spoštujem. Spoštovati pa me morajo tudi drugi.

Anonim

Spominjam se dne, ko sta prišli. Takoj sem ugotovila, da prva samo spremlja drugo – prijateljico. Le zakaj? Ker je izgubila zadnji kanček samostojnosti, ker ji je vzel vse, kar je imela nekoč rada, ker je »kupil« celo njena otroka, ker je neizmerno žalostna in povsem brez prebite pare.

Vprašali sta me, ali je to ekonomsko nasilje in kaj sploh narediti.

Začelo se je pred leti, ko je bila obupno sama in ga je spoznala. Zelo urejenega, galantnega, po njegovem mnenju celo premožnega. Pomenil ji je veliko. Vzljubil je njena odraščajoča otroka. Bili so precej srečni. Na svojo družino je v trenutku pozabil, saj so ga dobesedno »izgnali«. Ni je zanimalo, zakaj. Celo smilil se ji je. Kmalu sta kupila večje stanovanje ter postala solastnika. Dal je zelo malo, ona pa celo tudi vse prihranke »iz nogavice«. Ker je bil izjemno pozoren in dober, je dobil čisto polovico. Da ne bi bil prizadet njegov ego.

jun. '20

 Verjemi, da zmoreš, in si že na pol poti do cilja.

                                                    Theodore Roosvelt

Spominjam se piscev anonimnega pisma, ki so pred leti na Beli obroč Slovenije sporočili, da ima njihova sovaščanka velike probleme z odraslim sinom, saj pije in jo pretepa. Seveda smo se takoj odzvali, a s centra za socialno delo so nam odgovorili, da je bila gospa vse prej kot vesela obiska dveh socialnih delavk. Pojasnila jima je, da ni sinova žrtev in ne potrebuje prav nobene pomoči. Prišlo je novo pismo. Hujše od prvega. Sosedje so pisali, da ima gospa že zlomljeno nogo in nam celo očitali neaktivnost. Spet so jo obiskali s centra za socialno delo in ji ponudili vso pomoč. A gospa je bila tedaj še mnogo bolj huda kot prvič. Očitala jim je vmešavanje v družino, branila sina in povedala, da je (le) padla, zato naj ju že pustijo pri miru. Očitno so že sovaščani ocenili, da se ni dobro vmešavati, saj bi se sicer že takoj vključili v reševanje žrtve sinovega nasilja ali se vsaj podpisali in bi jih lahko uporabili kot priče. 

maj '20

Koronavirus nam je nevaren, ker je pokazal, kako silovito nas je življenje v moderni
 družbi odtujilo od zakonov narave. (Mojca Pišek, novinarka)

Sobota med korono. Ura je 8.30 in pred znano mesarijo se vije dolga kolona ljudi. Daljša je seveda prav zaradi medsebojne razdalje dveh metrov. Sega skoraj do bežigrajske gimnazije. Že bežen pogled pokaže povsem jasno sliko neupoštevanja vladnega odloka o ranljivih skupinah, ki smejo po nakupih le med 8. in 10. uro, po novem pa še uro pred zaprtjem. V vrsti je namreč ena četrtina popolnih mladcev, druga četrtina pa tudi še ni srečala Abrahama. Razmišljaš, ali skrivajo kakšno posebno invalidnost, ker pa so zlasti moški, zagotovo niso noseči.

apr. '20

Vse se je v hipu hudo spremenilo. 
 Dvom in strah, to sta naša največja sovražnika.  Roger Fritz

Spominjam se mnogih TV-poročil v preteklem letu, ko so ljudje po silnih poplavah, neurjih, plazovih, toči in žledu sporočali: »Česa takega niti najstarejši ne pomnijo.« Kaj pravijo danes?

Res je, predolgo smo se igrali z naravo, ignorirali vsa opozorila, se norčevali iz nekaterih znanstvenikov in nevladnikov, vse dokler ni udarilo. Pred kratkim z neusmiljenimi požari v Avstraliji, kjer so ljudje bežali s svojih domov v želji po golem preživetju, ki pa ga ni uspelo ohraniti milijonom živalskih vrst. Videti je bilo prav apokaliptično.