Še o vdovski in deli vdovske pokojnine
Na uredništvo se je obrnila bralka, ki je v julijski Vzajemnosti prebrala prispevek o ponovni uvedbi zagotovljene vdovske pokojnine, ni pa zasledila, da je predvideni dvig dela vdovske pokojnine s 15 odstotkov na 25 odstotkov. Njena starostna pokojnina z 38,4 leta pokojninske dobe znaša 762,70 evra, in ko se je leta 1999 upokojila, je bila to povprečna starostna pokojnina. V teh letih je zelo padla. Njen mož je imel 30 let delovne dobe in je že 32 let pokojni. Za skupnih 68 let delovne dobe znaša njena pokojnina le 846,38 evra, zato sprašuje, ali je to pošteno, in želi, da se to področje pravičneje uredi. Odgovarja generalni direktor Zpiza Marijan Papež.
Najprej moram pojasniti, da je Zpiz izvajalec zakona, ki ga sprejme državni zbor, in ni v vlogi predlagatelja, ki odloča o dvigih dela vdovske pokojnine. Del vdovske pokojnine je 15 odstotkov vdovske pokojnine pokojnega z omejitvami, da ne more presegati zneska 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. V letu 2023 to pomeni, da je najvišji možni znesek dela vdovske pokojnine 124,16 evra. Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine pa ne more presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe (od 1. januarja 2023 imata tako ženska kot moški enak odmerni odstotek, to je 63,5 za 40 let pokojninske dobe), kar v letošnjem letu znaša 2.695,37 evra.
Del vdovske pokojnine je opredeljen v 61. členu ZPIZ-2. Po mojem vedenju se glede dela vdovske pokojnine zdaj ne bo nič spremenilo. Marsikaj je bilo že rečeno, a dokler ni zakonodajnega predloga in potem sprejetega zakona, ostaja dosedanja ureditev. Pred leti so v stranki Desus razmišljali, da bi predlagali spremembo višine dela vdovske pokojnine, česar pa niso storili, ker bi bila potrebna kar velika finančna sredstva, že v letu 2017 več kot 30 milijonov na letni ravni, če bi se del vdovske pokojnine dvignil s 15 na 25 odstotkov in omejitev z 11,7 odstotka na 18 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Po moji oceni je bil dodatni razlog, da niso vložili tega predloga spremembe ZPIZ-2, tudi ta, ker bi s to spremembo imeli največ koristi tisti z višjimi pokojninami, za tiste z nižjimi pa se gmotni položaj ne bi bistveno spremenil. Tako bi bile predvsem vdove z nizkimi pokojninami še naprej najranljivejša skupina med upokojenci. Za to skupino je vsekakor bolje, kar sem obširno pisal v navedenem prispevku, da se jim zagotovi prejemek v višini zagotovljene pokojnine (zdaj znaša 687,75 evra), če sta bila oba zakonca prejemnika pokojnine oziroma sta izpolnjevala pogoje za pokojnino. Podoben institut je obstajal od leta 1992 do 2011, del vdovske pokojnine pa je bil postopno uveden z ZPIZ-1 od leta 2000 naprej. Julija 2023 ga je prejemalo 72.194 uživalcev.
Pri izhodiščih za pokojninsko reformo bo obravnavana tudi vdovska pokojnina v smeri, da bi se odstotek za odmero vdovske pokojnine s sedanjih 70 dvignil na 80 odstotkov. Pa da ne bo narobe razumljeno, kot da je to že sprejeto, ker so to le izhodišča. Postopki, ki bodo privedli do kakršnih koli sprememb oziroma reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa so še zelo dolgi. Kakšen bo ZPIZ-3, če tako poimenujem prihodnji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v tem trenutku še nihče ne ve.
O vsaki pravici, ki izhaja iz obstoječega zakona ali tudi drugih, ima lahko vsak svoje mnenje, na izvajalcih zakonodaje pa je, da ga dosledno izvajajo, kar zavod počne tudi pri priznavanju dela vdovske pokojnine. Zato je bil moj namen odgovora, da navedem dejstva in ne razpravljam o tem, ali se z vami in posledično z obstoječo ureditvijo dela vdovske pokojnine strinjam ali ne.
