Socialni partnerji so po pol leta intenzivnih pogajanj 2. aprila 2025 podpisali Dogovor Vlade RS in socialnih partnerjev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To je bil pomemben korak k nadaljnjim postopkom za sprejetje pomembne reforme s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državnem zboru.

V javnosti so se takoj postavila vprašanja, za kakšno reformo gre, če sploh gre za reformo, in za koga bo ugodna oziroma komu bo poslabšala položaj – čas upokojitve in višino pokojnine. Seveda v tem članku izražam svoje mnenje in mnenje zavoda kot izvajalca sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj sem sodeloval pri večini pogajanj, ki so bila za vse udeležence zahtevna, na trenutke tudi burna. Na srečo je na koncu prevladala odgovornost skoraj vseh pogajalcev, da je reforma potrebna in da ob zavedanju, če ne pride do dogovora, izgubimo vsi. Pomembna je bila odločitev vlade, da to reformo izpelje, čeprav proti koncu mandata. Pohvala gre tudi ekipi ministrstva za delo družino in socialne zadeve na čelu z ministrom Luko Mescem, ki je skupaj z državnim sekretarjem Igorjem Feketijo in vodjem sektorja za pokojnine Danijelom Kovačem zelo uspešno vodil zahtevna pogajanja, ki so privedla do podpisa dogovora.

V prejšnji Vzajemnosti smo objavili prvi del prikaza primerjave med spoloma na posameznih področjih obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po zakonodaji pred osamosvojitvijo in po treh reformnih zakonih: ZPIZ/92, ZPIZ-1 in ZPIZ-2. V drugem delu bomo pogledali, kolikšna je bila povprečna doba prejemanja pokojnine od leta 1991 do 2024, kolikšna višina starostne pokojnine po spolu in koliko je bilo prejemnikov 40-odstotne ter 20-odstotne starostne pokojnine.

Podatki kažejo, da se je od leta 1991 do 2024 zviševala doba prejemanja pokojnine, poleg tega se je povečala tudi razlika med moškimi in ženskami.

V prispevku, ki ga bomo objavili v dveh delih, je prikazana primerjava med spoloma na posameznih področjih obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po zakonodaji pred osamosvojitvijo in po treh reformnih zakonih: ZPIZ/92, ki je začel veljati 1. aprila 1992, ZPIZ-1 z veljavnostjo od 1. januarja 2000 in ZPIZ-2 z veljavnostjo od 1. januarja 2013 z nekaterimi spremembami.

Pogledali bomo, kako so se spreminjali pogoji za pridobitev pravice do starostne in predčasne pokojnine, kolikšna je povprečna starost prejemnikov starostne pokojnine in kolikšna je povprečna pokojninska doba novih uživalcev starostne in delne pokojnine, ko jim je bila prvič priznana pravica do pokojnine.

Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega. S tem vprašanjem se srečujemo že dvanajsto leto. Razlog je v drugačnem načinu določanja valorizacijskih količnikov z ZPIZ-2 od leta 2013 in nima povezave z izhodišči oziroma nakazanimi prihodnjimi spremembami na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

V nekaterih letih je bilo mogoče to informacijo podati šele decembra, ker so bile razlike manjše. Zadnji dve leti pa so razlike večje, tako da je že od konca septembra, in sicer na podlagi primerjave uskladitve pokojnin tekočega leta z rastjo povprečne neto plače v tem letu, mogoče napovedati, kdaj je upokojitev ugodnejša.

Na uredništvo se je obrnila bralka, ki je v julijski Vzajemnosti prebrala prispevek o ponovni uvedbi zagotovljene vdovske pokojnine, ni pa zasledila, da je predvideni dvig dela vdovske pokojnine s 15 odstotkov na 25 odstotkov. Njena starostna pokojnina z 38,4 leta pokojninske dobe znaša 762,70 evra, in ko se je leta 1999 upokojila, je bila to povprečna starostna pokojnina. V teh letih je zelo padla. Njen mož je imel 30 let delovne dobe in je že 32 let pokojni. Za skupnih 68 let delovne dobe znaša njena pokojnina le 846,38 evra, zato sprašuje, ali je to pošteno, in želi, da se to področje pravičneje uredi. Odgovarja generalni direktor Zpiza Marijan Papež.

Poleg predloga sprememb ZPIZ-2S, ki se nanaša na zagotovljeno vdovsko pokojnino, sta bila za letos in drugo leto sprejeta tudi začasna ukrepa za zagotovitev boljšega gmotnega položaja upokojencev z uvedbo zimskega letnega dodatka, ki bo izplačan decembra, in začasno povečanje pokojnin v novembru in decembru v višini 1,8 odstotka, ki pa naj bi veljalo tudi v januarju naslednje leto.

Uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalid­skega zavarovanja, ki so upra­vičeni do letnega dodatka, se bo izplačal zimski dodatek v višini 40 odstotkov letošnjega letnega dodatka.