Med svobodo in odgovornostjo

november '23

DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

Poklicni in domači oskrbovalci mimogrede »pohodijo« oskrbovanca; on ne zastoka in ne odskoči, sami tega svojega vedenja ne opazijo. Ne stopijo mu na nogo, ampak pohodijo njegove želje in potrebe v dobri veri, da odgovorno skrbijo zanj. Za njegovo varnost v resnici odgovarjajo, toda tudi on je svoboden človek. Kako preprečevati te hude nesporazume in stiske na obeh straneh?

V bližnjem domu za starejše sem ob nedeljah rad obiskal devetdesetletno sosedo, s katero že od nekdaj prijateljujemo. Kosila je v majhni jedilnici v svojem nadstropju skupaj s še enim od stanovalcev – imenujmo ga Aleš, medtem ko so drugi jedli v svojih sobah ali skupni domski jedilnici. Aleš je bil enkrat pri močeh, drugič pa tako nebogljen, da ni mogel narezati mesa ali celo jesti sam. Do strežnice je bil ob svoji blagi demenci včasih prav nesramen. Tako je bilo tudi tisto nedeljo. Razrezala mu je meso, ga s prijazno odločnostjo pitala in govorila, naj je, da se spet okrepi, saj je prejšnje dni ležal bolan v sobi. On se je branil, da ne more jesti, hrana mu je iz ust škropila nazaj na krožnik.