O dolgotrajni oskrbi
ANKETA
Sogovorniki so predstavili različne vidike dolgotrajne oskrbe.
Vida Kepec, socialna negovalka na domu, Ljubljana: »Več let sem delala kot poslovodkinja v trgovini. Za poklic socialne negovalke na domu sem se odločila, ko sem skrbela za mamo. Spoznala sem, kako zelo pomembna in dobrodošla je pomoč negovalk na domu. Starejši ljudje potrebujejo veliko pozornosti, razumevanja in sočutja. To delo je odgovorno in humano, opravljam ga z veseljem in zadovoljstvom. Največje plačilo ni plača, ampak zadovoljen uporabnik.«
Marta Bela, upokojenka, Ljubljana: »Poleg otrok zame skrbijo še negovalke na domu, ki prinesejo dobro voljo in srčnost. Pomagajo mi pri osebni higieni, mi uredijo pričesko in pripravijo zajtrk. Kosilo si skuham še sama, one mi ga postrežejo ter pomijejo in pospravijo posodo. Veseli me, da včasih skupaj spijemo kavico in poklepetamo, pa tudi smeha ne manjka. So prijazne, ustrežljive in skrbne. Zaradi njihove pomoči lahko starost preživljam na svojem domu, kjer želim tudi ostati.«
Mag. Laura Perko, Zavod za oskrbo na domu Mestne občine Ljubljana, Ljubljana: »V našem zavodu nudimo pomoč uporabnikom pri osnovnih dnevnih opravilih in tudi zdravstvene storitve. Upravičenci do pomoči so starejši od 65 let, oslabeli, bolni in invalidi. Vlogo lahko oddajo po elektronski pošti ali nas pokličejo po telefonu. Treba je predložiti le osebno izkaznico in naslov. Strokovna sodelavka obišče uporabnika na njegovem domu. Glede na upravičenost oskrbe se skupaj dogovorita za obseg in termin izvajanja pomoči.«
Emilija Glavina, upokojenka, Koper: »Lani sem dopolnila devetdeset let. Postala sem počasna, gibalno negotova, s kakšno resno zdravstveno tegobo. V enoinpolsobnem stanovanju živim sama že petdeset let. Na začetku sem stanovanje sama z lahkoto vzdrževala. Leta pa so prinesla svoje in razum mi nič kaj nežno ne kaže resnične slike mojega sedanjega stanja. Čustva so ostala nespremenjena – zmorem sama! Videti je, da bo v tem konfliktu zmagal razum in bom morala poiskati pomoč.«
Biserka Meden, sociologinja, Ljubljana: »Uradna mednarodna definicija govori o dolgotrajni oskrbi kot o nizu ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.«
Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Ljubljana: »Za zagotavljanje kadra, ki opravlja storitve dolgotrajne oskrbe, je nujno ustrezno ovrednotiti delovna mesta (od čistilk do direktorjev) ter jih ustrezno plačati. Sprejeti posodobljene kadrovske normative za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije. Odpraviti starostne in časovne omejitve pri javnih delavcih. Izboljšati moramo delovne pogoje tudi z zagotovitvijo dodatnih sredstev za pripomočke in opremo za delo ter izvesti pospešeno digitalizacijo.«
Brane But, upokojenec, Žalec: »Že vrsto let spremljam nastajanje sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe. Zakon je začel veljati letos avgusta. Posamezne storitve se bodo uvajale postopoma do decembra 2025. V začetku prihodnjega leta bo začel veljati za oskrbovalce družinskega člana (prej družinski pomočnik). V javni razpravi je bil že predlog šestih pravilnikov, od katerih je po mojem mnenju najpomembnejši predlog pravilnika o ocenjevalni lestvici za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe.«
Romana Lah, magistra kemijske tehnologije, Ljubljana: »Glede na to, da se prebivalci Slovenije staramo, je dobro, da se uredi obseg dolgotrajne oskrbe ter se le-ta izvaja kot javna služba, torej ne kot pridobitna dejavnost. Ker so do teh storitev upravičeni vsi, ki jih potrebujejo, se mi zdi prav, da se tudi na tem področju uvaja prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo plačevali vsi starejši od 18 let. Želim pa si, da mi teh storitev še dolgo ne bo treba uporabljati.«
