KULTURA kratke
Evropske prestolnice kulture 2024
To so tri mesta. Prvega in nam najbližjega avstrijskega mesta Bad Ischla, ki je znano kot romantično zdraviliško mestece, ni treba posebej predstavljati. Drugo mesto Tartu je staro univerzitetno mesto v Estoniji, ki velja za srce in dušo majhne pribaltske države. Vedno je bilo njeno središče znanosti, izobraževanja in kulture, zibelka estonskega narodnega prebujenja in rojstni kraj estonskega popevkarskega festivala ter estonskega gledališča. Program celoletnega dogajanja v okviru EPK-ja 2024 je razdeljen na štiri področja: Tartu z Zemljo, človeštvom, Evropo in vesoljem. Med vrhunce spada tudi junijski koncert z naslovom Moje pesmi, na katerem bo nastopil britanski glasbenik Sting. Tretje mesto je norveško mesto Bodø, ki želi Evropi pokazati, da nima samo osupljive arktične narave, ampak tudi privlačno kulturo. Velik dogodek na prostem bo na programu za poletni solsticij. Poimenovali so ga Midsummer Madness, v okviru katerega bo mogoče 22. junija občudovati polnočno sonce. Ko bodo dnevi spet temnejši, bodo novembra in decembra v Nordlandu pripravili še prvi festival svetlobe. Rdeča nit programa so tudi Samiji, staroselsko ljudstvo v regiji. Poleg številnih majhnih in velikih prizorišč v mestu, ki bodo del kulturnega slavja, bodo v mestu pripravili tudi samijsko tržnico.
GLEDALIŠČE
Tri novosti v ljubljanski Drami
Skopuh, znamenita Molièrova komedija, je nastala leta 1668. Očitno so že takrat poznali ljudi, ki bi vse vzeli in ničesar dali. Njihova identiteta so denar, bogastvo, zlato in pohlep. Na prvi pogled nič novega, a je zelo aktualna, saj zdajšnji čas vključuje tudi skopost do sočutja in občutljivosti. Mojster komedije skopuhu nasproti postavi čisto ljubezen mladih, ki so pogosto žrtve stiskačev. Predstavo je režiral makedonski režiser Slobodan Unkovski, ki se je že potrdil v najpomembnejših gledališčih po svetu. Odlično so mu sledili vsi nastopajoči: Bojan Emeršič, Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Domen Novak, Saša Pavlin Stošić, Matija Rozman, Maja Sever, Uroš Fürst, Vojko Zidar in Valter Dragan. Veseli in sproščeni boste zapuščali veliko dvorano Drame.
Tango Sławomirja Mrožka (Mala Drama) je groteskna in absurdna satira, ki upodablja kritiko družbe na nenavadno pretresljiv, a tudi humoren način. Mrožek jo umesti v družino, ki je metafora za ves svet, značilen je spopad generacij, ki poskušata svet razstavljati in ga sestaviti nazaj, obe prepričani o svojem prav. Starejša se zavzema za popuščanje vseh pravil in svobodo, mlajša za red in smisel. A jasno je: nič od tega ne more rešiti sveta. »Konec sveta je namreč tu, in na obzorju ni nobene odrešitve, kar nam ostane, je tango, ki nas sili v tek, da nam svet ne pobegne,« je zapisal režiser Luka Marcen. Igrajo: Timon Šturbej, Maša Derganc, Jurij Zrnec, Saša Mihelčič, Saša Tabaković, Boris Mihalj in Eva Jesenovec.
Na istem odru si lahko ogledate še predstavo Alica, nekaj solilogov o neznosnosti časa, avtorski projekt po motivih Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla. Alico igra Tina Vrbnjak.
Pohorski bataljon
je koprodukcijska predstava Mestnega gledališča ljubljanskega in Mestnega gledališča Ptuj, nastala v počastitev spomina na 67 padlih partizanov Pohorskega bataljona, ki jih je napadlo 1600 Nemcev v hudi bitki 8. januarja leta 1943. Predstava je sestavljena iz mnogih dejstev, igralci berejo odlomke iz knjig, ki se navezujejo na Pohorski bataljon, vojne izkušnje, tragične zgodbe o izdajah in ustreljenih zavednih Slovencih, zlu, s katerimi želijo v gledalcih vzbuditi željo po obsojanju okupacije, druge svetovne vojne in vseh vojn, ki se zdaj dogajajo v svetu. Režiser predstave je Jernej Lorenci, igrajo Matej Puc, Lotos Vincenc Šparovec, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Branko Jordan, Primož Pirnat in Mojca Funkl.
GLASBA
7. zimski festival Festivala Ljubljana
Začetek festivala, trajal bo od 18. do 23. februarja, bo naznanil nastop tajvanskega pianista Kai-Min Changa, zmagovalca 1. mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana. Kot solist bo zaigral enega najzahtevnejših in najobsežnejših klavirskih koncertov Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru Johannesa Brahmsa. Nadarjenega glasbenika bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko uglednega francoskega dirigenta Yana Pascala Tortelierja. V drugem delu večera bodo nastopili Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Festivalski zbor Virtuozi, Komorni zbor Akademije za glasbo UL in solisti Sophie Marin-Degor, Annalisa Stroppa, Celso Albelo ter Paul Armin Edelmann. V naslednjih dneh pa bodo nastopili številni domači in tuji pevski solisti in instrumentalisti pod taktirko priznanih dirigentov. V Gallusovi dvorani in Slovenski filharmoniji.
RAZSTAVE
Čezmejna razstava sodobnega kiparstva
V goriškem muzeju sv. Klare si lahko ogledate razstavo štiriindvajsetih slovenskih in italijanskih kiparjev ter dela dveh fotografov, razporejenih po vseh treh nadstropjih palače, s katero ustvarjajo dialog, saj sta kamen in les prisotna kot gradbena elementa stare palače in kot material, ki ga umetniki uporabljajo za ustvarjanje kipov, nekateri tudi v kombinaciji obeh. Dogodek je sad sodelovanja med občinama Gorica in Nova Gorica ter s podporo Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice. To je prva od štirih načrtovanih razstav v sklopu GO!2025, ki uvajajo Gorico kot prestolnico kulture v letu 2025, zasnovala pa jo je predstavnica oddelka za kulturo goriške občine in umetnostna zgodovinarka Emanuela Uccello. Razstava bo na ogled do 17. marca.
Trienale rokodelstva v Slovenskem etnografskem muzeju
Predstavlja odličnosti tradicionalnih izdelkov, mojstrskega znanja, spretnosti in veščin. Posebno mesto je namenjeno tradicionalnim ročno izdelanim rokodelskim izdelkom, ki sledijo tradiciji posameznih rokodelskih panog s pripravo in uporabo naravnih materialov in surovin, ki so pogosto pridobljene v bližnji okolici, v načinu ročnega dela ter uporabi tradicionalnih tehnik in pripomočkov ter uporabnosti. Kustosinje razstave Cvetka Požar, Tanja Roženbergar in Maja Vardjan so izbor izdelkov in projektov na razstavi razdelile v tri tematske sklope. Prvi je Ohranjene tradicije: mojstrska znanja, spretnosti in veščine, nato sklop Nove tradicije: prilagoditve rokodelskih simbolik in tehnik ter sklop Nova materialnost: konceptualni in socialni pristopi. Na ogled do 3. marca.
Janez Potočnik: Risbe iz javnih zbirk
Gluhonemi poznobaročni portretist Potočnik (1749–1834) je še vedno uganka v našem likovnem prostoru. V Narodni galeriji je na ogled 58 njegovih risb, dve olji na platnu in en akvarel. Morda je najbolj znana upodobitev ljubljanskega veletrgovca, posestnika in mecena Michelangela Zoisa, očeta razsvetljenca Žige Zoisa. Njegove akademijske risbe, ki jih hranita Narodna galerija in Narodni muzej Slovenije, izstopajo po svoji ambicioznosti. Med njimi je skoraj polovica risanih po predlogah Jakoba Matthiasa Schmutzerja, direktorja bakrorezne in risarske šole, ki je bila del dunajske akademije. Schmutzer je bil verjetno Potočnikov mentor. Imel je dva slepa otroka in zato morda več sočutja do nemega slikarja. Primerjava s predlogami kaže Potočnikovo spretnost pri kopiranju, medtem ko je bil pri risanju po živem modelu bolj negotov, kar se pozneje kaže tudi v njegovem delu. Na ogled do 17. marca.
Želimo vam lepo praznovanje Prešernovega dneva – kulturne hiše bodo pripravile veliko zanimivega.
