Novice od vsepovsod
Dnevni centri aktivnosti vabijo
Dnevni centri aktivnosti za starejše (DCA), ki v Ljubljani delujejo pod okriljem Mestne zveze upokojencev Ljubljana, so pomembna srečevališča starejših, kjer imajo možnost aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega sodelovanja in širjenja socialne mreže. Članom je na osmih lokacijah na voljo pestra izbira različnih aktivnosti, kot so telovadba, joga, ples, učenje tujih jezikov, slikarstvo, petje, pohodništvo, sprostitvene delavnice in še marsikaj. Podrobnejši program najdete na spletni strani www.dca-ljubljana.org. Vabijo vas, da jih obiščete kot udeleženci dejavnosti, še posebej pa kot prostovoljci, ki bi lahko obogatili programe, kajti nova znanja so vedno dobrodošla. Za več informacij lahko pišete na e-naslov: dcatrzaska@gmail.com ali kličete na telefonsko številko: 051 664 842.
22. koroški kulturni dnevi v Ljubljani
Od 6. marca do 14. aprila 2024 bodo v Ljubljani potekali tradicionalni Koroški kulturni dnevi, ki jih skupaj pripravljajo Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca ter Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva in Klub koroških Slovencev iz Ljubljane. Zvrstilo se bo precej dogodkov za vse starostne skupine. Med drugim bo do 18. marca v Galeriji Družina razstava koroškega pisatelja, slikarja in novinarja Vincenca Gotthardta. Na ogled bo več lutkovnih predstav in razstava ob 50. obletnici lutkarstva na avstrijskem Koroškem, v prostorih Slovenske matice bodo predstavili portal o gledališki dejavnosti med koroškimi Slovenci in knjige koroških avtorjev, na primer kulturnozgodovinska vodnika po dveh avstrijskih zveznih deželah z naslovom Po Koroški in Štajerski ter po štajerski prestolnici z naslovom Slovenski Gradec/Slowenisches Graz ter knjigo Bakreni lonec (recepti in šege skozi leto iz Ziljske doline). V nedeljo, 14. aprila, pa se bodo Koroški kulturni dnevi zaključili s koncertom Koroška pesem prek meja v Cankarjevem domu. Sodelujeta oktet Oktakord iz Koroške in kvintet Donet iz Podjune.
Privlačne in uporabne učne poti
Turistična zveza Slovenije je letošnje leto razglasila za leto tematskih poti, med katerimi so tudi gozdne učne poti, ki imajo že 50-letno tradicijo. Nastale so po vzoru tovrstnih nemških poti (Waldlehrpfad). Namenjene so spoznavanju o gozdu in oblikovanju spoštljivega odnosa do gozda in narave. Zavod za gozdove Slovenije skrbi za 93 gozdnih učnih poti, njihove opise po posameznih območnih enotah najdete na spletni strani: www.zgs.si. Na letošnjem sejmu Alpe Adria so razglasili 14 najbolje urejenih. To so: Naravoslovna učna pot ob Hublju (Ajdovščina), Vodna učna pot Grabnarca, Gozdna učna pot Visoko, Poučna okoljska pot Blata–Mlake, Mašunska gozdna učna pot, Risova pot, Gozdna učna pot Planina–Mirna gora, Rudarska tematska pot Tk Pav, Zmajčkova gozdna učna pot, Kulturno-naravoslovna učna pot Samostanski hrib, Gozdna učna pot Stari grad, Gozdna učna pot Ruta, Gozdna učna pot Polanski log in Gozdna učna pot Resslov gaj. Zavod za gozdove v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije ljubiteljske in poklicne fotografe vabi, da do 30. junija pošljejo svoje fotografije, posnete na katerikoli gozdni učni ali tematski poti. Več o fotografskem natečaju preberite na naslovu: https://www.natecaj.eu/index.html.
Na Tednu možganov o intimnih odnosih
Ali ste vedeli, da kar 95 odstotkov naših odločitev izhaja iz podzavesti, kar pomeni, da je večina naših dejanj in vedenj posledica možganske dejavnosti na nezavedni ravni in da imamo na dan tudi do 70.000 misli oziroma kar 48 misli na minuto? Spoznanja o možganih nas neprestano presenečajo, zato Slovensko društvo za nevroznanost (SiNAPSA) že od leta 2009 tretji teden v marcu ljudi na različnih dogodkih na poljuden način ozavešča o delovanju našega najmanj raziskanega organa. Letos bo Teden možganov potekal od 11. do 15. marca, poskušal pa bo odgovoriti na vprašanje, česa nas lahko vede o možganih naučijo o spolnosti ter kakšno vlogo ima v življenju posameznika in širši družbi. Podrobnejše informacije najdete na https://tedenmozganov.si.
Lahko branje Prešerna
Pri Zvezi Sožitje je izšla zbirka treh knjižic v lahkem branju, posvečena življenju in delu Franceta Prešerna. Zasnovane so tako, da so primerne za različne bralce ne glede na stopnjo duševnega razvoja in starost, da lažje razumejo arhaično zapisane besede in pomen pesmi. Pesmi so ilustrirane, vsebina je tudi dodatno obrazložena, kar omogoča boljše razumevanje in pomaga pri njihovi interpretaciji.
Očistimo digitalne odpadke
Po različnih ocenah naj bi digitalne tehnologije povzročile več izpustov toplogrednih plinov kot letalski promet. Povzročajo jih vse naše dejavnosti na internetu: brskanje po spletu, pošiljanje e-pošte, uporaba socialnih omrežij, prenosi datotek, gledanje videoposnetkov itd. Pri tem podatkovni centri, omrežja in strežniki potrebujejo veliko električne energije, kar povečuje ogljični odtis. Zato Ekologi brez meja vabijo posameznike, društva, šole in podjetja k sodelovanju v akciji Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. To pomeni, da s svojih elektronskih naprav izbrišemo nepotrebne datoteke, fotografije, aplikacije in druge podatke, ki porabljajo energijo in prispevajo k emisijam toplogrednih plinov. Manj smeti pomeni tudi daljšo življenjsko dobo in večjo varnost naprav. Navodila najdete na spletni strani https://digital.ocistimo.si/, kjer zbirajo podatke o izbrisanih količinah digitalnih odpadkov. Najlažja čistilna akcija na svetu se bo zaključila 16. marca na globalni dan digitalnega čiščenja.
Ana Petrič je Slovenka leta 2023
»Danes stojim na odru za vse svoje stanovalce, stanovalce v vseh domovih in vse njihove svojce, vse tiste, ki potrebujejo pomoč, in za vse svoje srčne sodelavce ter vse zaposlene v socialnem varstvu. Dokler bom imela zadnji kanček energije, bom opozarjala na stvari, ki jih je treba urediti, in kazala rešitve z zgledom, ne samo z besedami,« je med drugim dejala Ana Petrič, ko je po izboru bralcev revije Jana postala Slovenka leta 2023. Magistrica socialnega dela s starejšimi dela že 19 let, začela je kot strežnica v domu starejših v Cerknici, se ves čas izobraževala in se povzpela do mesta direktorice Centra starejših Notranje Gorice. Če jo opišemo zelo na kratko, je zavzeta zagovornica starejših, nenehno išče načine, kako bi jim polepšala vsakdan, spodbuja medgeneracijsko sodelovanje in se bori za boljše pogoje dela zaposlenih v domovih. Na prireditvi pa so naslov častna Slovenka za vse čase podelili še eni zelo srčni gospe – Aniti Ogulin, dolgoletni humanitarki oziroma »instituciji upanja«, kot so jo poimenovali. (Foto: Janez Platiše)
Posadite medovite rastline
Čebelarska zveza Slovenije vabi društva, družine in posameznike, da se pridružite projektu Dan sajenja medovitih rastlin, ki bo potekal v soboto, 23. marca 2024. Med najbolj medovite denimo spadajo bazilika, kozmeja ali metuljčki, kobulasti grenik, limonski ožep, limonska monarda, facelija, bela gorjušica in mehiška sončnica. Na vrtovih in v balkonskih koritih seveda lahko posadite številne druge cvetoče rastline ter tako čebelam in drugim opraševalcem priskrbite nove vire hrane. Več informacij o medovitih rastlinah preberite na http://www.ohranimo-cebele.si/
