Umetna ali čustvena inteligenca?

april '24

Aktualno

 Strah pred izgubo delovnih mest, ki se je pojavil že ob uvedbi robotov, se je ob pojavu umetne inteligence spet obnovil. A naj bi bil odveč, menijo strokovnjaki, saj je še vedno veliko delovnih mest, ki so »edinstveno človeška«.

Umetna inteligenca ima velik potencial za avtomatizacijo nalog v različnih panogah, a vendar so nekateri poklici odpornejši proti njenemu delovanju. Na primer: res je, da ima umetna inteligenca velik potencial pri odkrivanju zdravil, pomoči pri diagnozah ali kirurških posegih, vendar ne more nadomestiti medicinskih sester ali terapevtov, saj so zelo pomembni tudi čustvena inteligenca in medsebojni odnosi.

Za brezposelnost se ni treba bati tudi električarjem, gasilcem in mehanikom pa delavcem v turizmu oziroma poklicem, ki zahtevajo kombinacijo ročne spretnosti, prilagodljivosti in sprotnega reševanja problemov v nepredvidljivem okolju, kjer umetna inteligenca »zmrzne«. Umetna inteligenca lahko pomaga pri razvoju izobraževalnih vsebin in ocenjevanja, vendar učitelji, trenerji in drugi vzgojitelji zagotavljajo nenadomestljivo mentorstvo, usmerjanje in čustveno podporo. Prav tako so pri socialnem delu rezultati močno odvisni od človeških odnosov, empatije in razumevanja edinstvenih potreb posameznikov in skupnosti. Umetna inteligenca lahko pomaga pri ustvarjanju kreativnih oziroma umetniških vsebin, a ji pri tem primanjkuje čustvene globine, ki je v umetnosti osnova. Pri trgovskih dejavnostih se algoritmi ne morejo meriti s prodajnimi spretnostmi ljudi, ki pomembno vplivajo na odločitev kupca.

Zaključek: kljub velikim zmožnostim umetne inteligence bo še vedno pomembno globoko, strokovno in edinstveno človekovo znanje. In namesto da bi umetno inteligenco obravnavali kot grožnjo zaposlovanju, bi se morali osredotočiti na prilagajanje in razvoj edinstvenih veščin, ki jih umetna inteligenca ne more posnemati.

Tudi proizvajanje delovnih mest

Predvidevajo, da naj bi se umetna inteligenca integrirala s skoraj vsemi obstoječimi poklici ter do leta 2025 v svetovnem merilu nadomestila do okoli 85 milijonov delovnih mest. Predvidevanja, koliko novih delovnih mest naj bi ustvarila, pa se vrtijo od 69 milijonov do 97 milijonov. Najhitrejšo rast zaželenih poklicev pričakujejo za strokovnjake za umetno inteligenco in strojno učenje, strokovnjake za trajnost, analitike poslovne inteligence in strokovnjake za informacijsko varnost. V izobraževanju naj bi bilo več za tri milijone delovnih mest, za štiri milijone pa v kmetijstvu. Tudi naložbe v zeleni prehod in blažitev podnebnih sprememb spodbujajo preobrazbo industrije in odpirajo nove priložnosti na trgu dela za približno milijon delovnih mest. Ključna misel analitikov je: za uspešno uporabo novih tehnologij bo nujno potrebna prekvalifikacija ljudi, ključno vlogo pri tem pa vidijo v izobraževalnih programih vlad in podjetij.

Zanimalo nas je, kako bo umetna inteligenca vplivala predvsem na delavce z nižjo izobrazbo oziroma nekvalificirane delavce, ki imajo manjše možnosti za uspešno prekvalifikacijo. Mitja Trampuž, predsednik iniciative AI4SI (UI za Slovenijo), je prepričan, da je to pomembna tema za Slovenijo v prihodnjih letih. Vlada, izobraževalne ustanove in industrija bodo morale sodelovati pri oblikovanju politik in programov, ki se osredotočajo na prihodnje potrebe trga dela. Nujen bo celovit pristop, ki vključuje tako izobraževanje in usposabljanje kot tudi gospodarski razvoj in socialno politiko. »Uvedba vsebin umetne inteligence že v osnovne in srednje šole je nujna. Več vpisnih mest na fakultetah, ki izobražujejo informacijsko-tehnološke kadre, je vprašanje napredka ali životarjenja države.« Dr. Marko Grobelnik, raziskovalec s področja umetne inteligence na Institutu Jožefa Stefana, pa nam je razkril, da glede na podatke trenutno še ni večjega odpuščanja delavcev zaradi umetne inteligence, je pa izguba zaposlitve v marsikaterem poklicu vsekakor realna grožnja.

ChatGPT svetuje: obrnite se na človeka

Pa smo za konec za nasvet vprašali tudi novega umetnointeligentnega pomočnika pri delu »gospoda« ChatGPT, ki je v trenutku zapisal podobne ugotovitve in dodal: »Navedel sem splošno znanje in razumevanje na podlagi informacij, ki so bile dostopne do mojega zadnjega posodabljanja. Če želite pridobiti natančnejše informacije, vam priporočam, da se seznanite z najnovejšimi raziskavami in izjavami strokovnjakov na tem področju, saj se tehnologija nenehno razvija.«

Vlado Kadunec


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media