Od hiš za 13 centov do hrvaške Floride

januar '00Starejši

Aktualno

Naselje Legrad na Hrvaškem, ki je v središču občine Legrad v Koprivniško-križevski županiji, številnim pa je znano tudi kot kraj, kjer je konec Dravske kolesarske poti, je bilo še pred kratkim obrobno mesto, iz katerega so se vsi izseljevali. Zdaj se je vse obrnilo na bolje.

Mala občina v hrvaški Podravini je razmeroma odmaknjena, in če bi naredili hitro anketo, bi skoraj zagotovo le skromna tretjina prebivalstva znala natančno umestiti kraj na zemljevid Hrvaške. Legrad, ki je iz tržnega mesta v 15. stoletju do 17. stoletja zrasel v pomembno trgovsko središče za živino, je nekoč privabljal trgovce iz Italije in Benetk, od ločitve od avstro-ogrskega cesarstva pred stoletjem pa doživlja konstanten upad. Zaradi slabih prometnih povezav število prebivalcev postopoma upada. Z zelenimi polji in gozdom obdano mesto leži nedaleč od madžarske meje in ima okoli 2300 prebivalcev, za polovico manj kot jih je imel pred 70 leti. Vendar je to neka druga zgodba. Osrednja zgodba je dejstvo, da je ta mala občina, ki sicer sodeluje v skupnem hrvaškem bruto družbenem proizvodu z le 0,6-odstotnim deležem, ena tistih, ki se je konkretno lotila iskanja in uresničevanja načrtov za demografsko obnovo in skrbi za starejše.